Prepiri glede menjalniških tečajev

Z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) ter Razvojnega odbora IMF in Svetovne banke se je v soboto v Washingtonu sklenilo letošnje zasedanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 187 držav članic obeh mednarodnih finančnih ustanov. Zaznamovali so ga predvsem prepiri glede menjalniških tečajev.

Zasedanja sta se udeležila tudi minister za finance Franc Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Križanič je glede drugega najbolj vročega vprašanja, to je reforme kvot oziroma glasovalnih pravic v IMF, povedal, da Slovenijo najbolj zanima ohranitev dostopa do informacij, zato bo podprla tiste reforme, ki ji bodo to zagotovile.

Mednarodno sodelovanje peša

Na zasedanju so ugotovili, da dobro mednarodno sodelovanje v času zadnje krize sedaj peša. Kitajska in podobne države, ki dosegajo hitro rast, so že iz krize, razviti svet pa se ubada s problemom visoke brezposelnosti. Zaradi tega so predvsem s strani ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja leteli očitki na Kitajsko zaradi umetnega ohranjanja nizke vrednosti svoje valute juan, s čimer si pomaga pri izvozu.

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je opozoril na problem zaposlovanja v razvitih državah s podatkom, da je bilo v ZDA septembra ukinjenih 95.000 delovnih mest. Če se bo to nadaljevalo, se bo povečala nevarnost, da se države zaprejo vase, in mednarodno sodelovanje bo slabše.

Geithner je v nastopu pred IMFC naravnost povezal sprostitev valutnih tečajev z reformo vpliva v mednarodnih finančnih ustanovah. Po drugi strani Kitajska meni, da razvite države, kot so ZDA, s svojimi visokimi dolgovi, nizkimi obrestmi in nekonvencionalnimi stimulacijskimi politikami povzročajo težave državam v razvoju in škodijo svetovni rasti. Guverner kitajske centralne banke Zhou Xiaochuan je glede sporov okrog tečajev sicer menil, da bo to vprašanje ob okrevanju zbledelo.

IMFC je v sklepni izjavi pozval IMF, naj vključno z novimi študijami utrdi delo pri odpravljanju globalnih neravnovesij zaradi gibanj valutnih tečajev in vprašanj, povezanih z akumulacijo zalog vladnih rezerv. Države so se zavezale, da bodo še naprej sodelovale pri zagotavljanju rasti, zaposlovanja, uravnotežene rasti in pri boju proti protekcionizmu. Izjava vsebuje tudi poziv, naj IMF utrdi vlogo pri nadzoru makroekonomskih politik, ki lahko ogrožajo stabilnost.

Razvojni odbor IMF in Svetovne banke je v sklepni izjavi prav tako pozval države, naj se izognejo protekcionizmu glede na spore okrog menjalniških tečajev. Odbor se je sicer osredotočil na poziv k pospešitvi uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, o čemer so septembra razpravljali državni voditelji v New Yorku.