Trgovanje je bilo sredi tedna precej bolj optimistično, kar borzni analitiki povezujejo z začetkom aretacij pokvarjenih direktorjev ameriških korporacij. K pozitivnemu razpoloženju so pripomogle tudi objave boljših poslovnih rezultatih od pričakovanih nekaterih večjih podjetij. Dow Jones se je v sredo v primerjavi s torkom okrepil za 488,95 točke oz. 6,4 odstotka na 8191,29 točke, kar je drugi največji enodnevni porast v njegovi zgodovini.
Širši indeks Standard & Poor`s 500 je v sredo porasel 45,73 točke oz. 5,7 odstotka na 843,43 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa 61,18 točke oz. pet odstotkov na 1290,23 točke. Indeks manjših podjetij Rusell 2000 je v sredo pridobil 14,57 točke oz. štiri odstotke na 378,56 točke. Kljub precejšnjemu skoku vrednosti indeksov pa analitiki opozarjajo, da so vlagatelji verjetno kupovali zaradi izredno nizkih cen delnic, kar še ne pomeni, da se borzi v bližnji prihodnosti obetajo boljši časi.
Pokojninska sredstva na borzo
Predsednik George Bush, čigar priljubljenost je v zadnjih dneh zaradi korporacijskih škandalov začela upadati je prek tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja sporočil, da še vztraja pri načrtu, po katerem bi mlajšim delavcem dali možnost, da del svojih pokojninskih sredstev, ki jih morajo obvezno plačati državi, vložijo na borzo. Novinarji so Fleischerja spraševali, če se predsedniku ne zdi pametneje, da bi šel denar v zvezni proračun, iz katerega bi jamčili za izplačilo minimalnih pokojnin. Še posebej zato, ker so vlagatelji izgubili milijarde dolarjev vloženih sredstev v delnice in posebne pokojninske sklade. Po Fleischerjevih besedah je za predsednika najpomembneje, da imajo ljudje možnost.
Prve aretacije odgovornih direktorjev
Po novici o aretaciji ustanovitelja podjetja kabelske televizije Adelphia in njegovih dveh sinov, so vlagatelji zaslutili, da se začenja uresničevati nova politika ostrejšega kaznovanja vodilnih, ki so odgovorni za računovodske in druge škandale. Trojica naj bi podjetje pošteno izropala. Iz Washingtona je prišla tudi novica, da sta se predstavniški dom in senat dogovorila o skupnem predlogu zakona finančnih, računovodskih in kazenskih reform, kar napoveduje začetek čiščenja korporacijskih goljufij.
Pod drobnogledom komisije za vrednostne papirje in borzo se je znašel tudi največji svetovni ponudnik spletnih storitev in medijski velikan podjetje AOL Time Warner. Potem ko je podjetje AOL pred dvema letoma prevzelo medijski konglomerat Time Warner, so delnice združenega podjetja začele postopoma drseti in do danes padle za več kot 65 odstotkov. Delnice, ki so bile v dnevih po objavi združitve vredne 68 dolarjev, so danes vredne le še 11 dolarjev. Za padanje vrednosti je kriv AOL, ki močno zaostaja s pridobivanjem novih naročnikov.
Velika večina podjetij je v sredo doživela prav lep borzni dan. Potem ko je proizvajalec športnih oblačil Reebok presegel pričakovanja analitikov o dobičku v zadnjem četrtletju, se je vrednost njegovih delnic povečala za 2,13 dolarja na 25,44 dolarja za delnico. Microsoftove delnice so se podražile za 3,22 dolarja na 46,23 dolarja. Porasle so tudi cene delnic večjih bank, ki so jih kongresni preiskovalci pred dnevi povezali s škandalom ob stečaju Enrona. J.P Morgan Chase in Citigroup naj bi bila med bankami, ki so dajale Enronu velika posojila in dovolila, da jih je Enron knjižil kot prihodek. Delnica banke J.P. Morgan Chase se je v sredo podražila za 3,22 dolarja na 23,30 dolarja, delnica banke Citigroup pa za 2,59 dolarja na 29,59 dolarja.
