Premestitev delavcev je bila zakonita

Stavka v jeseniškem obratu Hidrie Rotomatike se nadaljuje. Vodstvo podjetja in sindikat se glede zahtev stavkajočih delavcev ne moreta dogovoriti. Medtem ko delavci opozarjajo na nizke plače in od vodstva zahtevajo dvig osnovne plače, pa vodstvo na drugi strani zatrjuje, da delavci nimajo zgolj minimalnih plač. Prav tako posebnih dogovorov in usklajevanj s sindikati ne napovedujejo, saj pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi že potekajo in bodo predvidoma zaključena 19. aprila.

Direktor Hidrie Rotomatike Dušan Lapajne je opozoril, da vsak dan stavke nastaja velika škoda, saj je proizvodnja kljub premeščanju drugih delavcev za jeseniške stroje nižja od običajne, vendar jo zaenkrat še obvladujejo. "Dejstvo pa je, da bomo sprejeli določene ukrepe, ki bodo seveda zakoniti," je poudaril Lapajne.

Najpomembnejši dosedanji ukrep je bil prerazporeditev določenih zaposlenih na lokacijo na Jesenice. "Verjel sem, da kar počnemo, počnemo z veliko družbeno odgovornostjo do vseh in danes je odločba delovnega inšpektorja pokazala, da so naše akcije zakonite ter jih bomo izvajali tudi v nadaljnjih dneh, če bo potrebno," je dejal Lapajne.

O usodi lokacije na Jesenicah?

Zaradi stavke bo vodstvo Rotomatike razmislilo tudi o nadaljnji usodi lokacije na Jesenicah. "Sprašujemo se, ali so Jesenice zainteresirane za nadaljnji razvoj in za ohranitev teh 170 visokotehnoloških delovnih mest. V primeru neprijaznosti in nekonkurenčnosti dela na tej lokaciji bomo ne neki točki, da zadržimo naše programe, prisiljeni potegniti določene poteze," je bil skrivnosten tudi predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak.

Kot je opozoril Lapajne, morajo sindikat Neodvisnost oziroma stavkajoči prevzeti materialno in moralno odgovornost za svoja dejanja. Pri tem pa se zavedati, da Rotomatika dela komponente za tovarne po vsem svetu in v primeru, da ne zagotavlja rednih dobav, lahko zaustavi tudi proizvodnjo takšnih velikih podjetij, kot je Bosch, ter s tem povzroči milijonske izgube.

Predsednik stavkovnega odbora Andrej Robič je na te izjave vodstva podjetja odgovoril, da odgovornosti ne morejo prevzeti, saj so ves čas na voljo za pogajanja, medtem ko je druga stran to ignorirala. Možnosti za pogovore danes vodilni niso izključili, Robič je celo prepričan, da se bo vendarle situacija premaknila iz pat pozicije in da se bodo nadaljevala v petek začeta pogajanja.

Stavka poteka v skladu z zakonom

Je pa sindikat delavcev poslal poročilo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je v minulih dveh dneh opravljalo inšpekcijski nadzor v podjetju. Inšpektor za delo je med nadzorom ugotovil, da stavka poteka v skladu z zakonom. Sindikat Neodvisnost KNSS je stavko vodstvu podjetja prijavil 4. 4. 2011, pisna napoved pa vsebuje vse potrebne elemente, ki jih predvideva zakon o stavki. Prav tako je v skladu s stavkovno zakonodajo premestitev sedmih delavcev iz obrata v Idriji na Jesenice. Ker ne gre za delavce, ki bi bili na novo zaposleni v času stavke, ampak za delavce, ki so v družbi že dlje časa v rednem delovnem razmerju, prav tako pa imajo možnost občasne premestitve navedene v svoji pogodbi o zaposlitvi, ne gre za kršenje zakonodaje, ugotavlja inšpektor za delo iz Kranja Bogomir Ahec.

Podjetje Gradeja brez koncesije

Hkrati pa je inšpektor ugotovil, da vodstvo družbe ne krši zakona o stavki dodatno s tem, ker naj bi na Jesenice pripeljal agencijske delavce iz Bolgarije in Makedonije. Kot pojasnjuje inšpektor Ahec, je 12 pogodbenih delavcev že dlje časa na delu v podjetju na Jesenicah, torej jih Hidria Rotomatika ni najela v času stavke za nadomeščanje stavkajočih delavcev. S tem podjetje ni kršilo zakonodaje.

Je pa inšpektor ugotovil, da podjetje Gradeja iz Ljubljane, ki je Hidrii Rotomatiki posredovalo 12 tujih delavcev, nima koncesije ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za posredovanje dela delavcev drugemu delodajalcu. "Zato bo zoper oba delodajalca začet postopek o prekrških; zoper delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela drugemu delodajalcu, zato ker ni vpisan v register oziroma evidence, zoper delodajalca, kjer so delavci dejansko opravljali delo, pa zaradi tega, ker je na delo sprejel delavce delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev drugemu delodajalcu in ni vpisan v register ali evidence,“ je v poročilu zapisal inšpektor.

Prejemali subvencije kljub uspešnemu poslovanju?

Hidria naj bi bila leta 2009 ena največjih prejemnic državnih subvencij za krajši delovni čas, čeprav so bile te rezervirane za podjetja globoko v težavah. Namigovanja, da naj bi Hidria subvencije za skrajšani delovni čas dobila zaradi tega, ker naj bi bila minister za delo Ivan Svetlik ter predsednik upravnega odbora Hidrie Edvard Svetlik v sorodu, je minister ostro zanikal. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, minister ni odločal o subvencijah, prav tako jih ni izplačeval, pač pa so to skladno z zakonom opravljale pristojne službe Zavoda za zaposlovanje.

V letu 2009 je Zavod za zaposlovanje izplačal Hidrii 283.440 evrov subvencij za krajši delovni čas. Hidria IP je v letu 2009 prejela 30.840 evrov subvencij, Hidria AET 104.400 evrov subvencij, Hidria inštitut za materiale in tehnologije 1.080 evrov, Hidria Perles 39.900 evrov ter Hidria Rotomatika 107.220 evrov.

Zavod nepravilnosti ni odkril

Z zavoda za zaposlovanje so za 24ur.com sporočili, da stalno izvajajo nadzor nad prejemniki sredstev na podlagi tega zakona, prav tako opravljajo tudi naključne ter redne nadzore. V dveh podjetjih Hidria je Zavod za zaposlovanje opravil nadzor, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, sta pa dve družbi Hidrie (Hidria Perles, Hidria Rotomatika) ob končnem poročilu navedli, da sta v pogodbenem obdobju prekoračili dovoljeno povprečno število ur za določene zaposlene, kar pomeni, da sta ti dve podjetji zaradi ponovnega gospodarskega zagona (povečan obseg dela) Zavodu morali vrniti sorazmerni delež izplačane subvencije (to je 2,5 evrov na vsako prekoračeno uro, kar skupaj pomeni vračilo v višini 5.972,50 evrov).