Predlogu zakona glede posojil v frankih se obeta podpora

Predlog ni v neskladju z ustavo ali evropskim pravnim redom. Reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je povzel Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.

"Gre za ohranjanje obstoječih kreditnih pogodb in možnost poplačila kreditov. S tem bodo banke ustvarile normalne dobičke, kreditojemalci pa ohranili svojo kreditno sposobnost," je v imenu predlagatelja poudaril Kovšca. Kot je še ocenil, je predlog "posledica vztrajnega izogibanja bank vsakršni odgovornosti za nepoštene poslovne prakse v preteklosti in njihove nepripravljenosti na poravnavo s kreditojemalci".

S tem so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ. "Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima "raje ljudi kot banke" in da je "nedopustno, da so banke kovale blazne dobičke na ramenih kreditojemalcev". Napovedal je, da bodo v SNS predlog soglasno podprli.

"Ljudje, gre za 32.000 gospodinjstev, niso bili špekulanti, pač pa so potrebovali streho nad glavo," je poudaril Luka Mesec iz Levice. Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti. Predlog pomeni sorazmeren poseg za ponovno vzpostavitev zaupanja in poštenih kreditnih odnosov," pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.

Tudi po mnenju Roberta Pavšiča iz LMŠ "banke ne bodo na izgubi, le manj bodo zaslužile". Ker pa imajo v LMŠ deljena mnenja, bo temu sledilo tudi glasovanje, je povedal. Podobno sta dejala Jožef Horvat iz NSi in Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS. "Ko tehtamo vse vidike, pridemo do različnih zaključkov, zato bodo glasovi različni," je opisal Horvat, Polnar pa je pojasnil, da je odločilno vprašanje, ali so bila kreditojemalcem poznana vsa pomembna dejstva za sklenitev pravnega posla, o čemer imajo v poslanski skupini zelo raznolika mnenja.

V SAB po navedbah Marka Bandellija menijo, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Spomnil je, da so bili krediti v frankih bistveno ugodnejši in odobreni tudi tistim, ki jih v evrih ne bi dobili. "Zakon resno posega v zaupanje v pravno državo in krši ustavo," je dejal in menil, da bi se iste zahteve lahko pojavile, če bo poskočila obrestna mera pri evrskih kreditih, danih po variabilni obrestni meri.

Tudi vlada predlogu nasprotuje. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Lautar, vlada ne more soglašati s posplošenimi navedbami predlagatelja, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa po njenih besedah opozarja na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.

Po predlogu bi zakon predpisal vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. Tako bi se valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za medtem že odplačane, naj bi banke pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona.

DZ bo v sredo odločal o predlogu dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.

V razpravi je Dušan Verbič iz Konkretno izpostavil opozorila zakonodajnopravne službe DZ, ki opozarja, da se s takim zakonom retroaktivno posega v civilna obligacijska razmerja, ustava pa določa prepoved tovrstnih povratne veljavne pravne ureditev. Glede predlaganega dopolnila pa je povedal, da se želi uzakoniti neko pravico, ki jo posameznik že lahko uporabi, vendar mora biti on tisti, ki to določbo izpolnjuje in zahteva.