Golob: Ne sklepajte nobenih pogodb, pogoji bodo kmalu bolj ugodni

"Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kmalu bolj ugodni. Konec meseca oktobra bo znan nov regulatorni okvir EU za vse energente. Do takrat so cene previsoke in bodo, ko bo okvir sprejet, padle," je na izredni seji Državnega zbora dejal predsednik vlade Robert Golob.

Predsednik vlade je predstavil tudi makroekonomske napovedi in izpostavil, da je gospodarska klima najbolj padla zaradi znižanja zaupanja potrošnikov. Določeni sektorji, kot sta gradbeništvo in predelovalna industrija, so še vedno v pozitivnem trendu, vendar se ohlajajo: "Ohlajajo se zaradi padca zaupanja, ki izhaja iz nagovarjanja ljudi v izključno negativnem tonu. Vendar prihodnost ni tako črna. Čez 14 dni bomo odločali o rešitvah na ravni EU. To me navdaja z optimizmom, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali. Na nivoju Evrope smo dosegli konsenz o tem, kako poseči na energetske trge in na kakšen način iskati rešitve za pomoč industriji in prebivalstvu," je dejal.

Premier je povedal še, da bo Nemčija namenila velike količine denarja za gospodarstvo, s čimer se bo po Golobovem energetska kriza začela reševati na pravem koncu. "Ker je Slovenija zelo odvisna od gospodarstva, sem optimist, da se bodo ti učinki poznali tudi v Sloveniji," je dejal. 

Državni proračun

Premier je predstavil fiskalno stanje Slovenije. "Primanjkljaj smo za leto 2023 načrtovali pri -5,3 odstotkov BDP. Za leto 2024 pa ga načrtujemo znotraj fiskalnega okvirja -2,6 odstotnega BDP. Prihodki bodo na rekordnih nivojih." Povedal je tudi, da je v načrtovanih odhodkih, predvidenih za 1,5 milijarde rezerv. Od tega 1,21 milijard evrov za soočenje z energetsko in draginjsko krizo. Večina tega je namenjena gospodarstvu. "Ali bomo to dejansko potrebovali, bo pokazal čas in uspešnost EU reform," je dejal. 

Povedal je še, da se bodo v prihodnjem letu aktivno lotili zdravstvene in pokojninske reforme, saj le na ta način lahko "zagotovimo vzdržnost obeh blagajn". Sicer pa so ključna področja delovanja vlade, ki se zrcalijo v proračunu: zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, odporno in konkurenčno gospodarstvo in raziskave in razvoj. "V letu 2023 za investicije namenjamo skoraj 2,5 milijard evrov za področja, ki so prednostna. Te investicije ne vključujejo porabe iz Načrta za okrevanje in Evropske kohezijske politike," je pojasnil Golob. 

Za leto 2023 je državni zbor proračun sicer sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 13 odstotkov na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj, ki naj bi se letos ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov, se bo tako prihodnje leto povzpel krepko nad tri milijarde evrov. Postopno zniževanje odhodkov in primanjkljaja naj bi se po načrtih vlade začelo leto pozneje.

Predlog obeh proračunov je vlada sprejela konec septembra, ko je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da bosta proračuna še močno v znamenju postcovidnega obdobja ter poglabljanja energetske krize. "Leto 2023 bo zaznamovano s financiranjem ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, zagotavljati pa bo treba tudi ustrezen obseg sredstev za draginjske ukrepe," je dejal.

Po predstavitvi bo stekla razprava na sejah parlamentarnih odborov, ki so sklicane v času med 11. in 20. oktobrom. Spremembe proračuna za leto 2023 in proračun za leto 2024 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in odlokom o dovoljeni meji porabe javnih blagajn sprejemali na novembrski seji državnega zbora.