Madžarski veto preprečil dogovor glede pomoči Ukrajini? Orban: To je laž

Finančni ministri EU so imeli na dnevnem redu zasedanja razpravo o predlogu Evropske komisije, da se Madžarski zaradi nespoštovanja načel vladavine prava zamrzne evropska sredstva za kohezijo v višini 7,5 milijarde evrov. Vendar odločitve o tem tokrat  niso sprejeli. Madžarska je namreč potrdila nasprotovanje evropski makrofinančni podpori Ukrajini v višini 18 milijard evrov za prihodnje leto. Budimpešta svojo podporo pogojuje z izplačilom kohezijskih sredstev in sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 v višini 5,8 milijarde evrov.

Vendar pa je madžarski premier Viktor Orban poročila o madžarskem vetu na finančno pomoč za Ukrajino na spletu označil za lažne novice. Poudaril je, da je njegova država pripravljena nameniti finančno pomoč Ukrajini, a na bilateralni ravni. "Brez veta, brez izsiljevanja," je zapisal.

"Hočemo prepričati članice EU, da skupni dolg unije ni rešitev. Če bomo nadaljevali po poti dolžniške skupnosti, se ne bomo mogli obrniti," je še sporočil Orban. Kot je dodal, si na Madžarskem predstavljajo drugačno prihodnost za Evropo, "zgrajeno na močnih državah članicah, namesto ogromnih kupih skupnega dolga".

Češko predsedstvo Sveta EU želi, da se ta vprašanja obravnava v paketu, ki vključuje tudi dogovor o globalni minimalni davčni stopnji za multinacionalke v EU. Zaradi madžarske blokade pomoči Ukrajini kot tudi minimalnega davka je zato predsedstvo celoten paket umaknilo z dnevnega reda današnjega zasedanja.

Vzdušje na zasedanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, je bilo sicer precej napeto. Številne države članice so zelo jasno izrazile nestrinjanje s tem, kaj se dogaja, je dogajanje na zasedanju opisal minister. "Dejansko je 26 držav proti eni," je povedal.

Po ministrovih besedah je situacija zelo nerodna, predvsem kar se tiče pomoči Ukrajini. "Glede tega se vsi strinjamo, tudi Madžarska, da je pomoč Ukrajini nujno potrebna. Tudi to, na kakšen način jo izpeljati, je več ali manj usklajeno, vendar pa Madžarska na nek način izsiljuje svojo podporo temu predlogu s tem, da se ji omogoči črpanje evropskih sredstev," je pojasnil Boštjančič.

Evropska komisija je jasno povedala, da "Madžarska vendarle je naredila kar precejšen napredek v zadnjih tednih in mesecih". Evropska komisija je tista, ki se mora sedaj do tega opredeliti, je še dejal Boštjančič.

Komisija je namreč prejšnji teden podala oceno glede izpolnjevanja zavez Madžarske na področju vladavine prava, pri čemer je ocenila, da Budimpešta ni ustrezno izpolnila 17 zavez. Hkrati je navedla, da je bil storjen določen napredek. Komisija je sicer ocenila ukrepe, ki jih je Madžarska sprejela do 19. novembra.

Ministri so Evropski komisiji danes naložili, naj v roku treh dni pripravi bolj natančno poročilo glede izpolnjevanja teh kriterijev, in na podlagi tega se bo sprejelo odločitve, je povedal Boštjančič. Komisija naj bi tako ponovno pregledala zadnji razvoj dogajanja na Madžarskem.

Po besedah predsedujočega Svetu EU, češkega finančnega ministra Zbyneka Stanjure, želijo, da bo nova ocena pripravljena do konca tega tedna, tako da bi lahko prihodnji teden na zasedanju stalnih predstavnikov držav članic EU dosegli dogovor.

Slovensko stališče do tega vprašanje je po ministrovih besedah jasno. Slovenija jasno zagovarja spoštovanje vladavine prava kot tudi, da je uveljavitev vseh elementov v zvezi z vladavino prava nujno potrebna v vseh državah članicah. Kakršnokoli izogibanje na tem področju ne more biti razlog zato, da na drugi strani pristajamo na izsiljevanje, je poudaril.

Glede izplačila finančne pomoči Ukrajini pa je minister povedal, da se sedaj preigrava tudi druge možnosti, kako zagotoviti to financiranje. Odločitev glede tega mora namreč biti sprejeta še letos.

Boštjančič sicer ni izključil možnosti, da bo potrebno še eno izredno zasedanje finančnih ministrov EU. Omenjajo se še druge možnosti financiranja v pomoč Ukrajini, ki so pomembne tudi za Slovenijo, ker nekatere od teh vplivajo tudi na zadolževanje oziroma na nacionalne proračune, je pojasnil. "Skoraj zanesljivo, glede na veliko odločenost vseh držav, sploh največjih Nemčije in Francije, se bo neka odločitev oziroma zelo verjetno način financiranja Ukrajine potrdil še v letošnjem letu," je povedal v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju.

Češki minister Stanjura je še poudaril, da želijo storiti vse, da Ukrajina čim prej prejme sredstva. "Delamo vse, da bi lahko denar izplačali v začetku januarja. Delovati moramo zelo hitro," je dejal na novinarski konferenci po zasedanju. Da časa za dogovor ni veliko, je danes opozoril tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, ki je ob tem zagotovil, da bo Evropska komisija storila vse, kar je v njeni moči, da najdejo rešitev.

Voditelji EU in Zahodnega Balkana za sodelovanje na področjih energetike in migracij

Voditelji EU in Zahodnega Balkana so se na vrhu zavzeli za sodelovanje pri soočanju s skupnimi izzivi, kot sta energetska kriza in migracije, je po vrhu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Albanski premier Edi Rama pa je poudaril, da EU in Zahodni Balkan potrebujeta drug drugega.

"To je bil vrh, na katerem je bilo podano zelo jasno sporočilo enotnosti. S problemi, s katerimi se soočamo, se želimo spopadati skupaj," je povedala predsednica Evropske komisije. To po njenih besedah velja tudi za posledice, ki jih prinaša ruska agresija na Ukrajino. Pri tem je izpostavila soočanje z energetsko draginjo.

EU želi energetsko krizo v regiji nasloviti z enakimi ukrepi, kot jo naslavlja v uniji, je pojasnila von der Leynova. Bruselj je že napovedal pomoč v višini milijarde evrov za soočanje z energetsko draginjo v regiji. Od tega bo 500 milijonov namenjenih pomoči ranljivim gospodinjstvom in podjetjem, 500 milijonov pa naložbam v obnovljive vire energije, je spomnila.

Predlog Bruslja za omejevanje cen plina po Golobovem mnenju neustrezen

Evropska komisija in članice EU so po Golobovem mnenju zamudile odličen moment, ki se je oblikoval na oktobrskem vrhu EU v Bruslju. Tedaj so se voditelji v sklepih zavzeli za začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina.

Po sklenitvi dogovora je Golob ocenil, da je bil narejen velikanski korak naprej in izrazil prepričanje, da bodo ministri za energetiko predlog dokončali v dveh tednih, kar pa se ni zgodilo. Takrat je izpostavljal tudi, da so cene po sklenitvi dogovora že začele padati.

Bruselj je nato v drugi polovici novembra predlagal vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.

"Sporočila, ki jih trgom pošiljamo z neustreznim predlogom komisije, so katastrofalna"

Slovenski premier je pred vrhom EU-Zahodni Balkan v Tirani poudaril, da cene energije spet rastejo. "Sporočila, ki jih pošiljamo trgom s svojo neenotnostjo ter z zelo medlim in celo neustreznim predlogom komisije, so katastrofalna, zato danes plačujemo višjo ceno energije," je dejal.

Opozoril je, da se s tem spodkopava temelj EU in zaupanje državljanov v institucije. "Mislim, da je to nekaj popolnoma nepotrebnega, hkrati pa tudi nedopustnega," je poudaril.

Predlog mehanizma za omejevanje cen plina bodo sicer na novem izrednem zasedanju v Bruslju čez en teden znova obravnavali ministri, pristojni za energetiko.