Predlagane davčne spremembe prejele okoli 50 odzivov

V okviru javne obravnave je lahko zainteresirana javnost podala predloge na vladne novele zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem postopku in o finančni upravi. Finančno ministrstvo je na predloge omenjenih štirih novel prejelo okoli 50 pripomb in odzivov, največ na predlagane spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini.

"Prejete odzive bomo temeljito preučili, v nadaljevanju pa bomo o predlogih razpravljali tudi z Ekonomsko-socialnim svetom. Zavedamo se, da je za čim boljše rešitve ključen intenziven dialog z vsemi ključnimi deležniki," so zapisali na ministrstvu. Kot so spomnili, želi vlada s predlaganimi spremembami pomagati socialno najranljivejšim v času trenutne draginje in mladim, predlagajo pa tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance.

"Gre za najnujnejše popravke davčne zakonodaje oziroma prvo fazo sprememb, ki jo želimo v luči aktualnih razmer hitro implementirati," so poudarili. Novela zakona o dohodnini, sprejeta v času prejšnje vlade, je prinesla več razbremenitev. Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da te vplivajo na raven davčnih prihodkov, zato predlagajo, da bi se splošna dohodninska olajšava 1. januarja zvišala le še na 5000 evrov, nato pa bi se predvideno zviševanje do 7500 evrov v 2025 ustavilo. Prav tako se olajšava ne bi več usklajevala z inflacijo. Dodatne olajšave so medtem predvidene za ljudi z nizkimi prihodki in mlade.

S 45 odstotkov nazaj na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem dohodninskem razredu, spet bi bile bolj obdavčene najemnine. Z novelo zakona o trošarinah želijo na ministrstvu omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Medtem predloga novele zakona o davčnem postopku in novele zakona o finančni upravi nimata neposrednih učinkov na davčne obremenitve.

Delodajalci so do predlaganih sprememb kritični, saj v času povišane inflacije zmanjšujejo razbremenitve plač. Pozvali so celo k umiku predlaganih dohodninskih sprememb iz obravnave. Pripombe imajo tudi sindikati, ki poudarjajo, da bi morala vlada več pozornosti posvetiti srednjemu sloju, opozarjajo tudi na negativen učinek odprave usklajevanja višine olajšave z inflacijo v času visoke rasti cen.

Tudi v SBC s pripombami na predlagane spremembe zakona o dohodnini

Vladi so pripombe na predlagane spremembe zakona o dohodnini poslali tudi iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer nasprotujejo predlogom o znižanju splošne olajšave, dvigu obdavčitve v zadnjem dohodninskem razredu, o spremembah glede obdavčitve dohodkov iz kapitala in o obdavčitvi prihodkov iz naslova oddajanja premoženja, predlagajo pa uvedbo razvojno-socialne kapice.

V SBC pravijo, da so njihovi predlogi konstruktivni in konkretni. "Z aktivnim dialogom in konkretnimi rešitvami in predlogi želimo v slovenski družbi ustvarjati in okrepiti okolje, ki podjetnim posameznikom omogoča ustvarjanje, s tem pa ustvarja pogoje za močno socialno državo," pravijo. Kot dodajajo morajo biti spremembe predmet širšega družbenega konsenza in javnega dialoga.

V SBC nasprotujejo znižanju splošne olajšave z zdajšnjih ciljnih 7500 evrov na 5000 evrov, saj da je takšna sprememba škodljiva za vse zaposlene v Sloveniji. Trenutno veljavno postopno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave na 7500 evrov je po njihovem smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci. Prepričani so, da predlagana sprememba, ki omejuje nagrajevanje zaposlenih v uspešnih podjetjih, ni potrebna. Takšnemu omejevanju nasprotujejo in predlagajo možnost nagrajevanja zaposlenih iz nerazporejenega dobička.

Nasprotujejo tudi dvigu obdavčitve v zadnjem dohodninskem razredu s trenutnih 45 na 50 odstotkov. Predlagajo, da se v dohodninskem razredu 74.000-150.000 evrov ohrani 45-odstotna obdavčitev, višja stopnja, 50-odstotna, pa naj se vpelje za dohodke nad 150.000 evrov.

V SBC predlagajo tudi, da se ohrani trenutna ureditev, ko gre za prodajo lastnega deleža v podjetjih. Predlagana sprememba je po njihovem v neposrednem nasprotju z odločitvijo vrhovnega sodišča. Davčni zakoni namreč ne morejo posegati v materijo, ki je urejena v drugih zakonih. "Zato menimo, da bo, če bo zadeva prišla do ustavnega sodišča, to razveljavilo omenjeno določbo," so navedli in dodali, da gre za politično urejanje zadeve, ki je bila na strokovni ravni že (drugače) konkretno odločena.

Korak v napačno smer je po mnenju SBC tudi predlog zvišanja obdavčitve pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem z zdajšnjih 15 na 25 odstotkov. Takšna rešitev deluje destimulativno in potencialno vodi v višje število kršitev davčne zakonodaje, saj povečuje možnosti, da zavezanci ne bi prijavljali dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Predlagajo ohranitev sedanje ureditve.

Kot potrebno spremembo pa izpostavljajo uvedbo razvojno-socialne kapice, h kateri gospodarstvo poziva že dlje časa. Predlagajo kapico pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, torej pri 4600 evrih bruto. Menijo, da bi bili s tem zajeti ključni poklici, ki so gonilna sila razvoja - inženirji, znanstveniki, razvojniki. Sem spadajo seveda tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki. "Po našem mnenju bi bilo sprejetje razvojne kapice pomemben korak za boljše poslovno okolje in s tem večjo konkurenčnost Slovenije," so zapisali.