Morebitna zaveza EU glede zmanjšanja emisij CO2 za 50 odstotkov do leta 2030 bi pomenila predčasno zaustavitev Teša 6, je na Dnevih energetikov povedal generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač. V novem nacionalnem energetskem programu so pripravili tri scenarije oskrbe z električno energijo, ki predpostavljajo izgradnjo šestega bloka.
Če bo EU za obdobje do leta 2030 poleg tega še bistveno bolj zvišala zahteve glede energetske učinkovitosti pri primarni rabi energije, bo to za našo državo pomenilo, da ne bomo mogli graditi drugega bloka krške nuklearke, je še napovedal Kopač.
Energetska izkoriščenost jedrske elektrarne je namreč 33-odstotna, "izgube" v učinkovitosti pa bi po njegovih navedbah morali posledično kompenzirati z drugimi ukrepi na ozemlju naše države, "kar pa je za tako veliko enoto in tako majhno državo, kot je Slovenija, nemogoče".
Kopač je pri predstavitvi novega energetskega programa – javna obravnava naj bi se po njegovih besedah začela v nekaj tednih – sicer pojasnil, da so pripravili tri scenarije oskrbe z električno energijo – osnovni scenarij, scenarij z izgradnjo nove jedrske elektrarne in scenarij z zemeljskim plinom.
Poleg omenjenih, ki predpostavljajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pa so razdelali še dva dodatna scenarija, ki namesto izgradnje Teša 6 predvidevata zgolj obnovo četrtega in petega bloka.
Scenariji se glede končne cene iz novih proizvodnih enot med seboj bistveno ne razlikujejo, so pa "silno različni" glede investicijske intenzivnosti, je poudaril Kopač. Tako bi osnovni scenarij zahteval 3,4 milijarde evrov, jedrski 7,4 milijarde evrov in plinski scenarij skoraj štiri milijarde evrov. Naložbeno najcenejši bi sicer bil scenarij, ki predvideva obnovo četrtega in petega bloka ter postavitev dveh 400-megavatnih plinsko-parnih elektrarn.
Sicer pa je Kopač priznal, da jih skrbi investicijska sposobnost domačih vlagateljev, saj je naložba v Teš 6 približno tolikšna, kot je kapital celotne skupine Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). To pa po njegovem mnenju pomeni, da je investicijska sposobnost HSE s tem "bolj ali manj zapolnjena".
Tako bo treba vse preostale naložbe na tem področju financirati od nekod drugod, je napovedal Kopač. "Od kod, pa tudi nam ni čisto jasno," je dodal.
Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan Stane Merše pa je poudaril pomen tako energetske učinkovitosti kot uporabe obnovljivih virov, ki skupaj pomenijo "zmagovalno kombinacijo". Med možnostmi, ki še niso polno izkoriščene, je ob tem omenil partnerstvo med podjetji in državo, npr. s prostovoljnimi sporazumi na tem področju.
Predstavnica Evropske komisije Eva Hoos je predstavila marca objavljen načrt energetske učinkovitosti. Okrepitev energetske učinkovitosti bo namreč nujna za doseganje zastavljenih ciljev do leta 2020 in zlasti 2050. Kot je navedla, bi s sedanjimi energetskimi politikami v EU do leta 2020 dosegli zgolj devetodstotno zmanjšanje energetske porabe namesto predvidene 20-odstotne.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.