Pred privatizacijo bi iz Telekoma izločili optično in bakreno omrežje

Postopki za proces privatizacije Telekoma so že stekli. Med drugim je Slovenska odškodninska družba (Sod) pred dnevi napovedala, da bo v tem tednu najpomembnejšim finančnim institucijam poslala povabila na izbor svetovalca za prodajo Telekoma. Svetovalec za prodajo bo izbran v septembru, nato bo objavljen razpis za prodajo deleža v družbi.

Vendar pa se zadeva zdaj lahko zaplete. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se namreč zavzemajo, da se iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči optično in bakreno omrežje. Omrežji bi nato prenesli na novo, javno podjetje, ki bi to infrastrukturo upravljalo in nadgrajevalo, do nje pa bi nato vsi operaterji dostopali pod enakimi pogoji. Ta del infrastrukture bi obenem povezali z delom, ki ga država že ima, s čimer bi zagotovili bolj optimalno načrtovanje omrežja.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je opozoril, da mora Slovenija glede na cilje evropske digitalne agende najkasneje do leta 2020 zagotoviti dostop do hitrega medmrežja vsem, saj brez tega ne bo enakomernega razvoja podeželja in mest. To infrastrukturo ima zdaj v lasti Telekom, da bi do leta 2020 dosegli zastavljeni cilj ter pokrili t. i. bele in sive lise, pa bo treba v izgradnjo ustrezne infrastrukture vložiti še med 400 in 500 milijoni evrov.

Minister pravi, da obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru, ko bi infrastrukturni del prav tako prodali, kupec zasledoval zgolj komercialni interes, "ki je seveda povečini prisoten le tam, kjer je koncentracija uporabnikov največja in kjer so seveda tudi vlaganja v infrastrukturo, gledano na posamičnega prebivalca, najmanjša". Uporaba enovitega oz. istega omrežja pa bi zagotovila razvoj ustreznega konkurenčnega boja za uporabnike med vsemi komercialnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev, tudi na območjih razpršene poselitve.

"Kadar se zadeva proda, tisti, ki jo kupi, zasleduje komercialni interes. Komercialni interes ponudnikov je tam, kjer so mesta, ker so posledično vlaganja v infrastrukturo manjša na prebivalca," je po poročanju Televizije Slovenija prepričan minister, ki bi tako infrastrukturo Telekoma pustil državi, prodal pa blagovno znamko. Nekaj, česar sklep državnega zbora ne vključuje, zato bi najprej zahteval soglasje vlade.

Vlada sicer danes o tem ni razpravljala. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa je o tej temi dejal, da je ključno, da se moramo odločiti, kaj bomo naredili z infrastrukturo in katera je strateško pomembna za državo. "V prvem paketu privatizacije sem bil za privatizacijo ravno s pridržkom, da se moramo odločiti, ali bomo prodajali v paketu z infrastrukturo, govorim o telekomunikacijah, ali bomo prodajali brez infrastrukture," je povedal.

Predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe pa je dejal, da če lastnik želi funkcionalno ločitev Telekoma Slovenije, potem bodo to funkcionalno ločitev znotraj družbe tudi izvedli. "Če pa se bo to dogajalo pred ali znotraj procesa privatizacije, je pa to odločitev prodajalca," je povedal.