Pred komisijo za preiskovanje sumov pranja denarja v NKBM pričali nekdanji pooblaščenki

Pred komisijo DZ, ki preiskuje sume pranja denarja v Novi KBM, sta danes nastopili nekdanji pooblaščenki za področje preprečevanja pranja denarja Vesna Rožanc in Karmen Rus. Obe sta zatrdili, da so bila pravila igre na tem področju določena in da ne vesta, zakaj je prihajalo do odstopanj.

Komisija bi morala danes zaslišati nekdanjega prvega moža Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, a se je opravičil. Kot je povedal predsednik komisije Jani Möderndorfer (SMC), bodo opravičilo preverili in se nato odločili, kako postopati naprej.

Ni pa bilo tudi Primoža Britovška, ki je za Rusovo prevzel področje pooblaščenca, prej pa je bil izvršni direktor za korporativno upravljanje. Za zaslišanje se ni opravičil, ker pa se je zaslišanje prič pred njim zavleklo, je Möderndorfer dopustil možnost, da ni mogel počakati.

Pooblaščenki za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, Rožančeva od leta 2008 do maja 2014 in Rusova od maja 2014 do konca tega leta, sta povedali, da sta se trudili za vzpostavitev sistema, ki bi dobro deloval. Rožančeva je povedala, da je leta 2013 prišlo do reorganizacije: "Takrat pa so se zadeve porušile."

Podobno je ocenila Darja Šuler, ki je bila od leta 1999 do 2006 direktorica sektorja poslovanja s tujino, nato pa do jeseni 2013 direktorica sektorja transakcijskih računov, plačil in dokumentarnih poslov v Novi Gorici. Po njenih besedah so bile kontrole predpisane in vzpostavljene. "Je pa bilo to obdobje, ko so se stalno pojavljale neke nove oblike, za katere se je izkazalo, da je nanje treba biti pozoren," je orisala.

Povedala je, da so na njihove poslovalnice gravitirali italijanski državljani še zlasti po tem, ko je Italija z zakonom omejila plačevanje z gotovino. Takrat se je pojavil večji interes za odpiranje računov. "Težko rečem, da je bil namen pranje denarja, večkrat je šlo tudi za davčne vzgibe," je dejala.

Komisija namreč preiskuje sumljive transakcije, ki so jih v poslovalnicah Nove KBM v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici opravljali italijanski državljani. Ne Rožančeva ne Rusova s konkretnimi primeri nista bili seznanjeni, t.i. italijansko tipologijo, ko so Italijani odpirali račune v slovenskih bankah in nanje dobivali visoke prilive iz Italije ter nato dvigovali gotovino, pa je neposredno nadzoroval urad za preprečevanje pranja denarja.

"Zakonodaja je dopuščala, da tuji državljani odpirajo račune, stvar uprave pa je bila, ali to dopušča in v kolikšni meri. Nekatere banke so se odločile, da tega ne bodo dovolile," je povedala Rožančeva, ki je zatrdila, da je nenehno opozarjala na pomanjkljivosti in možne težave ter pisala poročila.

Najbolj se je zapletlo s poročilom za zadnje četrtletje 2013 in prvo četrtletje 2014, ki je obtičal v "predalu" tajništva uprave. Tega naj bi Rusova po Britovškovih navodilih popravila oz. priredila, na kar ni pristala in je spisala novega. "S tistim trenutkom so se začele moje težave v banki in sem bila strelovod za vse, kar ni bilo dobro," je povedala.

Na vprašanje, ali je bilo tisto, kar je bilo zapisano v prvem poročilu obremenjujoče za upravo, je Rusova odgovorila pritrdilno. A banka je bila njen delodajalec, zato je ocenila, da je "v danih okoliščinah naredila tisto, kar je lahko". Po tistem ni bila več vabljena na kolegije uprave in do nje ni imela več dostopa. Vse je šlo prek Britovška, ki je nato postal njen namestnik, a je tudi z njim imela le nekaj sestankov, je povzela.

Rožančeva je povedala, da je bilo komunikacije z upravo zelo malo. Želela je sodelovati na kolegijih komerciale, a ji Hauc tega ni dovolil. Upravi je med drugim predlagala, naj banka od strank zahteva izjavo o izvoru sredstev, a je uprava sprejela sklep, da tega ne bo uvedla, dokler ji tega ne bo predpisala Banka Slovenije, saj da bi to preveč omejevalo komercialne posle.

Po navedbah komisije banka v nekaj primerih ni ustrezno preverila dokumentov komitenta ob odprtju računa, stranke, ki so poslovale z rizičnimi državami, so bile uvrščene v razred nižjega tveganja, 561 pravnih oseb ni imelo identificiranega dejanskega lastnika. Tako Rožančeva kot Rusova sta zatrdili, da o tem ne vesta ničesar in ponovili, da je bil sistem, kako bi moralo to biti urejeno in kdo je odgovoren, postavljen.

Komisija bo zaslišanja nadaljevala v petek. Na sejo je povabila nekdanja direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije Andreja Rupnika, od sredine leta 2007 do sredine 2010, in Sebastjana Selana, od sredine leta 2010 do začetka 2012, ter nekdanjega namestnika direktorja te agencije, nato vodje službe za nadzor in preiskave na Komisiji za preprečevanje korupcije in danes državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Darka Stareta.