Pred komisijo DZ, ki preiskuje sume pranja denarja v NLB in Novi KBM, so danes nastopili nekdanji zaposleni v Sovi, zato je bil ta del pričanja za javnost zaprt. Darko Stare pa je v vlogi nekdanjega zaposlenega v KPK ponovil, kar je na temo NLB povedal pred dvema komisijama DZ - da je KPK sume pranja denarja predala policiji.
Komisija za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB in v Novi KBM je danes naprej zaslišala Andreja Rupnika, ki je Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova) vodil od sredine leta 2007 do sredine 2010. Ker gre večinoma za zaupne podatke, je predsednik komisije Jani Möderndorfer (SMC) pričanje zaprl za javnost.
Sebastjan Selan, ki je Sovo vodil od sredine leta 2010 do začetka 2012, se je za sejo opravičil. Pred komisijo pa je kot nekdanji namestnik direktorja Sove danes pričal Darko Stare in v tem delu je bila seja prav tako zaprta za javnost.
V delu, kjer je Stare na vprašanja odgovarjal kot nekdanji vodja službe za nadzor in preiskave v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), pa je povzel zgodbo, o kateri je pričal že pred komisijama DZ za preiskavo vzrokov za sanacijo bank leta 2013 ter komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Predložil je številna dokazila, da bi podkrepil verodostojnost svojih navedb.
Möderndorferjeva komisija preiskuje sume pranja denarja v NLB, kjer naj bi Iranec Iraj Farrokhzadeh opral približno milijardo dolarjev (812 milijonov evrov). Preiskuje pa tudi sume pranja denarja v Novi KBM, saj naj bi v njenih poslovalnicah v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici sumljive transakcije opravljali italijanski državljani.
Pred to komisijo so na obe temi pričali številni večinoma nekdanji bančni uslužbenci, pa tudi predstavniki Banke Slovenije in urada za preprečevanje pranja denarja. Na to temo pa je, kot omenjeno, zaslišanja opravila tudi komisija, ki pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) preiskuje razloge za sanacijo bank, v primeru NLB pa tudi komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom Branka Grimsa (SDS).
Tako je v pričanju pred Logarjevo komisijo konec lanskega oktobra Borut Pahor, predsednik vlade od konca novembra 2008 do februarja 2012, med drugim povedal, da je njegov kabinet obvestilo Sove o t.i. aferi Irangate v NLB dobil konec novembra 2010. Ker mu je svetovalec povedal, da primer preiskuje urad za preprečevanje pranja denarja, se v zadevo ni posebej vpletal.
Je pa izpostavil, da je njegova vlada vodstvo Sove ob nastopu mandata pustila delovati in ga zamenjala šele sredi leta 2010. "Takšnega poročila nisem dobil v dveh letih. Dve leti Sova in jaz nismo vedeli za ta primer. Po menjavi pa je nato Sova v nekem trenutku obvestila vlado," je bil pomenljiv.
Stare, danes državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, je na to temo konec lanskega junija pričal pred Grimsovo komisijo. Tako on, kot njegov sedanji in nekdanji nadrejeni, Goran Klemenčič, sta povedala, da je bila KPK o tem obveščena, a da je zadevo po dolžnosti predala policiji. To je takrat pod vprašaj postavil sedanji predsednik KPK Boris Štefanec, ki je dejal, da ni bila podana tako, da bi bila na KPK evidentirana.
Stare je povzel, kako je potekalo sodelovanje in zatrdil, da je bila ovadba na policijo podana. Potarnal je, da mu do danes ni uspelo pridobiti podatkov iz KPK, čeprav je pridobil odločbo informacijske pooblaščenke, da jih lahko. Möderndorfer je danes med drugim navedel, da je iz dosedanje preiskave primera razvidno, da je policija s podatki razpolagala že mnogo pred potezo KPK.
KPK je po Staretovih besedah takrat tudi preverila, ali je s primerom seznanjen urad za preprečevanje denarja in ali je v tem primeru zaznal koruptivna ravnanja uprave NLB. "Uradni odgovor je bil, da so seznanjeni, da so obvestili policijo ter da ni znakov za sum koruptivnega ravnanja uprave," je dejal.
Stare je dodal, da nima v spominu, kakšen odgovor je v primeru NLB dobil od policije. "A praska je bila, da če ni bilo krajšega roka, smo vsake tri mesece preverjali vsako odstopno zadevo pri vseh institucijah. Če ni bilo odziva, smo to ciklično poizvedovali naprej," je ponazoril. V primeru pa ostaja odprto, kako je policija to vodila, evidentirala in ali je primer romal na tožilstvo, ki odloči, ali bo zadevi sledil pregon ali ne.
Stare je med drugim ponovil še, kar sta konec lanskega septembra zapisala s Klemenčičem v pismu, ki sta ga poslala Logarjevi komisiji, in sicer da je bilo ministrstvo za pravosodje marca 2012, ko je vlado vodil Janez Janša, s strani tujega pravosodnega organa seznanjeno z dejstvom poteka kazenskega postopka zaradi suma goljufij, utaje davkov in pranja denarja prek NLB.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.