Preboj Slovenije med najrazvitejše države?

Naša temeljna problematika pri pripravi nove razvojne paradigme za Slovenije je nesposobnost za dialog, je na konferenci menedžerjev v Portorožu poudaril predsednik republike Danilo Türk. Največji primanjkljaj pri pripravi strategije predsednik opaža na področjih industrijskega razvoja, ekologije ter socialnega razvoja.

Predsednik republike je povedal, da se mora v razpravo o novi razvojni paradigmi vključiti tudi mlajša generacija, ob tem pa je ocenil, da je v Sloveniji ta čas premalo vizije.

Slovenska razvojna paradigma je dolgo časa temeljila na izvozu, kar je državo naredilo vitalno odvisno od izvoza, s katerim je po Türkovem mnenju povezan "velik del naših težav", kot na primer padec bruto domačega proizvoda.

Trenutno pa ne moremo biti zadovoljni, saj nimamo popolne predstave niti razprave o tem, kako naprej, je opozoril predsednik. Nekatere strategije, ki so se pojavile, niso bile uspešne, saj po predsednikovem mnenju niso ustvarile podlage, na kateri bi se začeli pogovarjati o novi paradigmi.

Ključne so tri strategije

Ključne so po Türkovih besedah zlasti tri strategije. Prva je strategija nadaljnjega industrijskega razvoja, brez katerega "ne more biti čvrstega jedra razvojne usmeritve". Na tem področju pa Slovenci nimamo neke koherentne usmeritve, je dodal predsednik.

Opazen je deficit tudi glede ekološke orientacije. Na tem področju pa nimamo dovolj celovite ekološke strategije. Ta sicer ni le stvar neke ozke stroke, je opozoril Türk, ampak zahteva na ravni vlade usklajeno politiko gospodarskega razvoja, prometa, urejanja prostora, kmetijstva in javnih financ. Žal pa "takšna strategija pri nas ne obstaja". Kot tretjo vsebino pa je Türk izpostavil socialni razvoj.

Türk ne želi sam ponujati rešitev brez javne razprave. "V tej družbi potrebujemo dialog", katerega bistvo pa je v pripravljenosti sprejemanja argumentov drugih, je spet poudaril predsednik.

'Slovenija potrebuje stabilno vlado'

V pogovoru, ki ga je moderiral predsednik Združenja Manager Dejan Turk, je predsednik države predlagal, da se od samega začetka predvolilne kampanje pred predčasnimi volitvami med kriterije vrednotenja strank vključi njihovo sposobnost socialnega dialoga.

Slovenija zdaj potrebuje stabilno vlado, "zato moramo storiti vse, da jo bo dobila". Kot je napovedal, bo po volitvah 4. decembra pri predlaganju novega mandatarja "temeljito premislil, kdo so ljudje, ki lahko prispevajo k takšni vladi".

Slovenija med 15 najrazvitejših držav

Današnja konferenca menedžerjev v Portorožu je v veliki meri namenjena Zavezi za uspešno prihodnost. V Združenju Manager želijo voditi javno razpravo, s pomočjo katere bi dosegli družbeni dogovor o novem cilju – preboju Slovenije med 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020.

Kot so menedžerji zapisali v dokumentu, bomo za dosego tega cilja potrebovali dvig bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca iz 17.600 na 25.000 evrov in vsaj štiriodstotno gospodarsko rast.

Menedžerji ugotavljajo nizko donosnost podjetij v državni lasti, pri umiku države iz gospodarstva pa svetujejo, naj proda svoj delež tistim, ki lahko zagotovijo razvoj podjetij.

Številna podjetja, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, deleže pa sta prodajala državna sklada, so se namreč čez nekaj let znašla v prisilni poravnavi, stečaju ali na poti do njega. Država pa je v vlogi prodajalca ravnala neodgovorno, ker ni preverila kakovosti in finančne trdnosti kupca, ugotavljajo.

Poleg tega med drugim predlagajo krčenje števila ministrstev (od šest do 10), naglašujejo pa tudi spoštljivejši dialog med političnimi strankami.

Udeleženci konference se niso mogli izogniti padcu bonitetne ocene Slovenije in nekaterih bank. Večinoma so se strinjali, da bo to imelo posledico za njihovo poslovanje. Tako je predsednik uprave Simobila Dejan Turk dejal, da "politična negotovost ima svojo ceno" in da bo znižanje bonitetne ocene slovensko gospodarstvo in gospodinjstva po nekaterih ocenah stalo do 300 milijonov evrov, takšna bonitetna ocena pa ni dobra niti za slovenske izvoznike niti za tuje vlagatelje.

Na povečane stroške in negativni vpliv na celotno gospodarstvo opozarja tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. Po Debeljakovih besedah bo morala vlada najti pameten kompromis med konsolidacijo javnih financ na eni in spodbudami gospodarstvu na drugi strani, saj "varčevanje in omejevanje investicij ne spodbuja gospodarskega razvoja in obratno".

Vojko Čok, predsednik nadzornega sveta Banke Koper, torej ene od sedmih bank, ki ji je bonitetna hiša Fitch znižala bonitetno oceno, je ocenil, da vse naše "peripetije" na različnih področjih vzbujajo "neki splošen vtis o urejenosti države", tisti, ki z državo sodelujejo, od upnikov do kupcev, pa si na osnovi tega ustvarijo določen vtis. "V tem trenutku ta vtis ni najboljši," je poudaril.

Prvi mož Gorenja Franjo Bobinac pa je ocenil, da je z vidika gospodarstva ključ za rešitev iz sedanjega položaja v dolgoročni konkurenčni sposobnosti, ki se zrcali skozi davčno zakonodajo, povezovanje znanja med šolami, inštituti in industrijo ter zmanjšanju administrativnih ovir.