Preboj čez Karavanke: napredujejo od šest do devet metrov na dan

Izkop druge cevi je na slovenski strani predora stekel avgusta lani. Do sedaj so izkopali približno 550 metrov kalote oziroma zgornje polovice predorske cevi, stopnica pa zaostaja za 40 do 50 metrov, saj osrednji in spodnji del sledita v primernih razdaljah, ki jih narekujejo geotehnične razmere. Delajo tudi prečne povezave in projektirane niše, je povedal vodja gradbišča in predstavnik Cengiza Edvard Kastelic.

Nadzornik Andrej Štimulak iz družbe DRI je pojasnil, da se hitrost napredovanja trenutno giblje med šestimi in devetimi metri na dan, odvisno od pogojev. "Smo v drugem geotehničnem odseku, hribina je kakovostna, kakšnih geotehničnih težav posledično nimamo," je povedal Štimulak. Ob tem je opozoril, da je še kar nekaj neznank in da bodo najtežji geotehnični pogoji sledili čez približno en kilometer, na odseku permokarbonskih kamnin.

Dela potekajo po tako imenovani novi avstrijski metodi. Gre za ciklično metodo, tako da v kratkem razmaku izkopljejo del predora v dolžini, ki je odvisna od geotehničnih pogojev, in ga neposredno po izkopu podgradijo s podpornimi elementi, ki jih tvorijo predvsem brizgani beton, sidra in podporni loki.

Na enak način dela potekajo tudi na avstrijski strani, kjer so geotehnični pogoji sicer bistveno boljši. Zato so že pred dobrimi 30 leti pri gradnji prve cevi za izkop potrebovali manj časa kot v Sloveniji, čeprav je na avstrijski strani predor dolg 4,5, na slovenski pa 3,5 kilometra. Tedaj so imeli na slovenski strani tudi težavo z vdorom vode. Voda in hribinski drobir sta vdrla s hitrostjo 30 kubičnih metrov na sekundo in zasula približno 50 metrov kalote.

Do vdora vode je prišlo na mestu današnjega vodnega vira Karavanke, iz katerega prihaja voda, ki so jo v preteklosti tržili pod imenom Juliana. Do tako obsežnega vdora, kot se je zgodil pri gradnji prve predorske cevi, ki je bila odprta pred 30 leti, tokrat ne more priti, je zagotovil Štimulak. Kot je pojasnil, so hidrostatični tlaki zaradi drenažnega vpliva prve cevi bistveno nižji, a vode bo tudi tokrat veliko.

Na precej velik izvir vode s pretokom več kot 20 litrov na sekundo so naleteli že po približno 300 metrih izkopa. "Zadevo smo rešili tako, da smo vodo zajeli in jo sedaj po kanalu vodimo v čistilno napravo ter spuščamo v Savo," je povedal Kastelic in dodal, da kakšnih drugih težav pri izkopu za zdaj ni bilo.

"Kar zadeva časovnico izkopa, smo znotraj predvidenega roka ali pa imamo rahlo zamudo, ki je povsem obvladljiva," je povedal Štimulak. Ne bodo pa mogli nadoknaditi zamude, ki je nastala zaradi zapletov pri izbiri izvajalca. Na severni strani predora bodo zato bistveno prej prišli do meje, in sicer predvidoma avgusta letos. Na slovenski strani naj bi bil izkop končan v treh letih od začetka del marca lani, medtem ko so na avstrijski strani dela stekla že septembra 2018.

Na avstrijski strani bodo tako morali počakati tudi na zaključek izkopa na slovenski strani. Na rednih sestankih gradbenih in tehničnih odborov se naročnika z obeh strani meje usklajujeta glede posledic zamude in dokončanja predora ter se dogovarjata glede skupnega razpisa za elektrostrojno opremo, saj so nekateri segmenti vezani na predor kot celoto in bodo posledično tudi razpisi skupni.

Izkop predorske cevi na slovenski strani izvajajo turški delavci podjetja Cengiz, za katere so v bližini gradbišča postavili posebno naselje. V njem je trenutno 80 delavcev, ki delajo v treh izmenah. Tako delo poteka 24 ur na dan vse dni v letu. V enem obdobju so imeli nekaj težav z okužbami z novim koronavirusom, tako da je bila hkrati okužena približno polovica delavcev, za katere so tedaj organizirali karanteno, sicer pa se delavci tako ali tako zadržujejo le v naselju in na gradbišču, je pojasnil Kastelic.

Pri nekaterih drugih delih, na primer na deponijah izkopanega materiala, delajo tudi slovenski podizvajalci. Prva deponija na Jesenicah s kapaciteto 85.000 kubičnih metrov materiala bo s sedaj odloženimi 70.000 kubičnimi metri čez približno dva tedna zapolnjena. V pripravi pa je največja deponija, ki leži pred Mojstrano.