Prašičereja na robu propada?

Vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andrej Kastelic je potrdil, da je stanje v slovenski prašičereji zelo pesimistično. Stalež prašičev v Sloveniji od leta 2002 strmo pada, v zadnjih osmih letih kar za 40 odstotkov, zato ta trenutek ni več jasno, ali bo slovensko prašičerejo kot celoto uspelo ohraniti pri življenju. "Razmere za to dejavnost v Sloveniji očitno niso več tako ugodne, kot so bile pred letoma 2004 in 2007. Prvi mejnik pomeni čas vključitve Slovenije v Evropsko unijo, drugi pa spremembo sheme subvencijskih plačil, oba pa sta zelo močno vplivala na sedanje stanje," je pojasnil Kastelic in dodal, da se potrošniki premalo zavedajo pomena kontrolirane reje slovenskega prašičjega mesa.

Prašičerejci po besedah Kastelica od države zahtevajo, da pripravi ustrezno okolje za nadaljnjo proizvodnjo ter ukine vsaj tisti del birokracije, ki je ne predpisujejo evropske direktive. Že letos bi morala zagotoviti tudi subvencioniranje reje prašičev, kot je to v nekaterih drugih državah Evropske unije, za takšen ukrep pa naj država poskrbi tudi v naslednjem finančnem obdobju do leta 2020. Od ministrstva za kmetijstvo rejci pričakujejo, da bo pravočasno zagotovilo denar za investicije in prilagajanje hlevov za rejo prašičem, med investicije pa se mora po njihovem mnenju vključiti tudi nabava osnovne črede. Zavzemajo se tudi za zakon o promociji, a je pred tem treba urediti trg s prašičjim mesom glede porekla mesa in vzpostaviti sistem prodaje mesa pod označbo slovensko poreklo.

Kaj bo storila država?

Generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik se zaveda, da stanje prašičerejske panoge ni rožnato. Tisto, kar ta trenutek po njegovem najbolj skrbi, je manjšanje staleža plemenskih živali, a doslej pravega odgovora na to, kako takšen trend ustaviti, stroka in država še nista našli.

"S trenutkom, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in sprejela skupno kmetijsko politiko, se je precej zmanjšalo število možnih mehanizmov, ki jih je država v preteklosti imela," je dejal Ravnik. Kot je še povedal, tako ostanejo na voljo le še ukrepi, kot so neposredna plačila, investicijske podpore v programu razvoja podeželja in izravnalna plačila za nadstandardne tehnologije. Vsi omenjeni ukrepi pa so proizvodno nevezani, zato na samo proizvodnjo neposredno ne morejo vplivati. Na vprašanje, kako naprej, bodo morali odgovor poiskati predvsem rejci sami, dejstvo pa je, da je danes na tem področju premalo tržne organiziranosti, še dodaja Ravnik.