Zaradi dražjega franka poziv za zaščito slovenskih posojilojemalcev

Odprava zgornje vrednosti za švicarsko valuto je vznemirila varčevalce. V Zvezi potrošnikov Slovenije ocenjujejo, da bo imel večji padec evra v razmerju do švicarskega franka zelo negativne posledice na Slovence s stanovanjskimi posojili v švicarskih frankih, saj bodo odplačevali več, zato bodo imeli mnogi resne težave pri odplačevanju. Finančnega in gospodarskega ministra, Dušana Mramorja in Zdravka Počivalška, pozivajo k hitri pripravi ukrepov za njihovo zaščito. S finančnega ministrstva so za 24ur.com sporočili, da "ne morejo komentirati odločitve tujih centralnih bank".

V Hypo Alpe Adria Bank so razkrili, da imajo približno tretjino vseh stanovanjskih kreditov v frankih, medtem ko v drugih bankah niso želeli razkriti podatka. V Abanki so denimo navedli, da je "delež tovrstnih posojil zelo majhen". V Unicredit Banki Slovenija kreditov v frankih od konca leta 2008 nimajo več v svoji ponudbi. Zapisali so, da ponujajo možnost spremembe kredita iz frankov v evre "po ugodnih pogojih in po enostavnem postopku", kar velja tudi sedaj.

V večini bank sicer pravijo, da niso imeli veliko povpraševanj za spremembe. V vseh bankah pa so poudarili, da "banka lahko samo svetuje, vsaka stranka pa se mora na koncu odločiti sama". Strankam predlagajo, naj si pridobijo informacije o svojih konkretnih posojilih in se nato odločijo, ali želijo biti še naprej izpostavljene tveganjem sprememb menjalnih tečajev in referenčne obrestne mere.

V Sloveniji se je sicer obseg posojil gospodinjstvom v švicarskih frankih v zadnjih letih zniževal, kažejo podatki Banke Slovenije. Konec lanskega novembra so imela slovenska gospodinjstva v frankih za skoraj 794 milijonov evrov posojil, za 743 milijonov evrov je bilo stanovanjskih posojil.

Hrvaški finančni minister se je srečal z bankirji

Na Poljskem je vezanih na franke približno 40 odstotkov stanovanjskih posojil, vrednih skoraj 31 milijard evrov. Za Poljaka, ki je vzel posojilo za 120.000 švicarskih frankov, bi se z upoštevanjem četrtkovega zaključnega tečaja franka mesečni obrok posojila povečal za 70 do 95 evrov.

Obroki posojil, vezanih na frank, se bodo povečali tudi za približno 60.000 Hrvatov, saj je hrvaška kuna v primerjavi s frankom v četrtek izgubila približno 17 odstotkov vrednosti. Na Hrvaškem je od leta 2000 približno 100.000 državljanov vzelo posojila v švicarskih frankih. Približno 80 odstotkov so bila stanovanjska posojila, ostalo pa so bila posojila za nakup avtomobilov.

Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je po srečanju s predstavniki bank izjavil, da so bankirji pripravljeni pomagati pri iskanju dolgoročne rešitve za posojilojemalce v švicarskih frankih. Skupni predlog bank pričakuje prihodnji teden. Kot možnost je omenil možnost pretvorbe posojil iz frankov v evre ali kune. Minister Lalovec se bo danes srečal tudi s premierjem Zoran Milanovićem in guvernerjem hrvaške centralne banke Borisom Vujčićem. Posojilojemalci iz društva Franak sicer zahtevajo začasno zamrznitev tečaja švicarskega franka. Z njimi naj bi se srečali čez teden dni.

Medtem so bile avstrijske oblasti v četrtek zadovoljne, saj so leta 2008 odpravili možnost odobravanja novih posojil v frankih. "Odločitev švicarske centralne banke potrjuje, da je bila naša strategija zmanjševanja tveganja v zvezi s posojili v tujih valutah dobra," je ocenil predstavnik avstrijskega finančnega ministrstva Klaus Grubelnik.

Madžarska je po skoku vrednosti franka mirila približno milijon državljanov, ki ima v frankih za 10 milijard evrov posojil. Poudarili so, da rast vrednosti švicarske valute ne bo občutno vplivala na njihove obroke, saj so že leta 2011 fiksirali tečaj švicarskega franka za namen odplačevanja posojil, ko se je frank glede na forint okrepil skoraj za polovico. "Odločitev vlade, da fiksira tečaj, je posojilojemalcem danes prihranila približno 500 milijard forintov oziroma 1,6 milijarde evrov," so sporočili z madžarskega gospodarskega ministrstva.

Plaz očitkov na švicarsko centralno banko

Vrednost švicarskega franka, ki je v primerjavi z evrom v četrtek poskočila za skoraj 30 odstotkov, je še vedno 15 odstotkov nad dosedanjimi vrednostmi. Za frank je bilo danes okrog 14. ure treba odšteti 1,0170 evra, potem ko je do četrtka, ko je centralna banka po treh letih odpravila mejo vrednosti, frank lahko stal največ 0,833 evra.

Na švicarsko centralno banko, ki je v četrtek nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta, se je danes vsul plaz očitkov. Švicarsko poslovno združenje je opozorilo, da je bila nenapovedana poteza z ekonomskega vidika "v sedanjem času nerazumljiva", zato bi lahko škodo utrpela predvsem švicarski izvoz in turizem. Po oceni švicarske banke UBS bo poteza centralne banke ogrozila tudi gospodarsko rast, zaradi česar je banka znižala napoved letošnje rasti na 0,5 odstotka, potem ko je prej napovedovala 1,8-odstotno rast.

V Aziji vlagajo v jen ali zlato

Vznemirjeni vlagatelji v Aziji so denar preusmerili v varnejše naložbe, kot sta jen ali zlato, vrednostni papirji so se pocenili. Obenem sta na negativna gibanja na pomembnejših azijskih borzah vplivala tudi pocenitev delnic v ZDA in razočaranje nad napovedmi največjega proizvajalca čipov na svetu, ameriškega Intela.

Kreditne pogodbe v drugih valutah odsvetujejo

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že dalj časa potrošnikom odsvetujejo sklepanje kreditnih pogodb v drugih valutah in opozarjajo na pasti tveganja na valutnih trgih pri tovrstnih pogodbah. Potrošnikom, kot so pojasnili, še svetujejo, da poskusijo že sklenjene kreditne pogodbe v frankih nadomestiti s pogodbami v domači valuti, ker ni tveganja nihanja tečaja.

Zakon o potrošniških kreditih v 6. člena določa, da mora dajalec kredita ali kreditni posrednik pred sklenitvijo kreditne pogodbe potrošniku zagotoviti predhodne informacije o kreditu, na podlagi katerih potrošnik lahko primerja različne ponudbe in presodi ustreznost kredita glede na svoje potrebe in finančni položaj. Prav tako mora potrošniku na njegovo zahtevo izročiti osnutek kreditne pogodbe. Zakon med obveznimi informacijami, ki jih mora vsebovati kreditna pogodba, pri kateri je obračun povezan z uporabo tuje valute, določa tudi navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil, so sporočili.

Nadzor nad dajalci kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo, in nad njihovimi kreditnimi posredniki opravlja Banka Slovenije, ki je hkrati tudi prekrškovni organ.

Za nadzor nad nepoštenimi poslovnimi praksami pa je pristojen tržni inšpektorat RS, ki lahko v primeru ugotovljenih kršitev ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Pri sklepanju kreditnih pogodb v drugih valutah je pomembno predvsem, da so potrošniki predhodno obveščeni o valutnem tveganju, ki ga v primeru valutne klavzule prevzamejo nase, in o načinu izračuna obrestne mere.