Pozitivni odziv vlagateljev

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9306,25 točke. To je 300,66 točke oziroma 3,34 odstotka več kot v ponedeljek.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij so se vlagatelji pozitivno odzvali na besede predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je v ponedeljek dejal, da so se začele razmere na bančnih trgih umirjati. Poleg tega se je prvič v tednih znižala tudi obrestna mera, po kateri si banke posojajo denar, kar kaže, da se povpraševanje po gotovini zmanjšuje.

Na borzi v New Yorku je v ponedeljek osrednji delniški indeks Dow Jones pridobil 413,21 točke oziroma 4,67 odstotka, in je zdaj vreden 9.265,43 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa se je podražil za 58,74 točke oziroma 3,43 odstotka, na 1.770,03 točke.

Svetovna finančna kriza

Tudi danes se nadaljuje pestro dogajanje v zvezi s svetovno finančno krizo, ki jo zaradi njenih vplivov na realni sektor spremlja tudi upočasnjevanje gospodarske rasti. Vlagatelje na borznih trgih so sicer zaenkrat pomirili že sprejeti, pa tudi šele nastajajoči ukrepi držav za omilitev krize, tako da se tečaji delnic gibajo v pozitivnem območju.

Evropska centralna banka (ECB) je danes napovedala, da bo vsota evrov in dolarjev, ki jih bo v prihodnjih dneh ponudila denarnim trgom v območju evra z namenom spodbuditi do nedavnega skorajda zamrznjeno medbančno posojanje, znašala okrog 400 milijard evrov.

Britanska in švicarska centralna banka pa sta danes bankam namenili po dodatnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. Vendar povpraševanje bank po sredstvih upada, kar po mnenju analitikov kaže, da se posojilna stiska zmanjšuje.

Guverner avstralske centralne banke Glenn Stevens pa poudarja, da se je nevarnost globalne katastrofe zmanjšala, potem ko so države po vsem svetu posegle v finančni sistem z ukrepi za povečanje likvidnosti in zaupanja v sistem.

V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so ocenili, da bodo ukrepi evropskih držav za pomoč finančnemu sektorju stari celini omogočili, da se izogne hujšim posledicam finančne krize.