Pozen odziv, radikalni ukrepi

Združenje delodajalcev je pripravilo nabor ukrepov, s katerimi naj bi v Sloveniji ustvarili pogoje za varno prožnost. Predlog zajema 64 ukrepov, med drugim s področij delovnega časa, zaposlovanja, odpravnin, davčnih olajšav, plačne politike.

Slovenski delodajalci namreč ocenjujejo, da je trg dela pri nas izjemno tog. "To, da je v Sloveniji 70 odstotkov pogodb za določen čas, ni krivda delodajalcev. Vzrok je treba iskati v regulaciji," meni predsednik združenja Borut Meh. Prepričan je, da bi lahko z uvedbo predlaganih sprememb prišli do več in bolj kakovostnih delovnih mest.

Glavna naloga v času krize je premagati negotovost, pravi Meh in dodaja, da "smo, ko so bili lepi časi, zamudili izvedbo strukturnih sprememb", sedaj pa bodo morali biti nekateri ukrepi bolj radikalni. Ocenjuje sicer, da gre večina vladnih ukrepov v pravo smer.

Predlagani ukrepi

Med drugim predlagajo spremembo zakona o delovnih razmerjih, in sicer da bi lahko tudi podjetja, kjer ni sindikata, uvedla 36-urni delovnik ter da bi podjetja, ki so nelikvidna in kjer so ogrožena delovna mesta, lahko odpravnine odpuščenim odplačevala obročno. Poleg tega bi se odpovedni roki enotno skrajšali na 30 dni, nadomestilo za čas čakanja na delo bi znižali s 100 na 70 odstotkov in odmor za malico bi izločili iz efektivnega delovnega časa (pri čemer bi bil plačan kot doslej). Določili bi zgornjo mejo plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega se zavzemajo za večjo preglednost socialnih transferjev, "očiščenje" pokojninske in zdravstvene blagajne izdatkov, ki nimajo podlage v prispevkih, in promocijo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

Prelagajo še davčne olajšave za zaposlovanje začetnikov, dolgotrajno brezposelnih in starejših. Delodajalce bi za delavce, ki so izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, oprostili plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje. Uvedli bi tudi davčne olajšave za vlaganja v nakup stanovanja in za šolnine.

Pri plačni politiki so za ohranitev dvostranskega dogovarjanja v okviru kolektivnih pogodb, pri čemer pa bi dali več poudarka variabilnemu delu plače. Minimalna plača mora ostati zakonska kategorija, pravijo, vse morebitne spremembe tega zakona pa bi morali sprejeti v soglasju vseh treh socialnih partnerjev. Zavzemajo se tudi za to, da bi plače v javnem sektorju sledile rasti plač v zasebnem.

Obrtna zbornica o ukrepih za omilitev posledic krize

Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) pa so pripravili predloge ukrepov, s katerimi bi zmanjšali negativne vplive finančne in gospodarske krize na obrt in mala podjetja. Med najpomembnejšimi sta skrajšanje plačilnih rokov države na 30 dni in zagotovitev garancijskih sredstev in subvencij za novo tehnološko opremo. Za leto 2008 naj bi se zagotovilo 50 milijonov evrov, za leto 2009 pa 60 milijonov evrov.

"Upam, da bo naša država znala z ukrepi kljubovati tej krizi v tolikšni meri, da bomo ostali še naprej konkurenčni, kajti bistvo malih držav je, da so fleksibilne in konkurenčne,"  je dejal predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek. Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny ga je dopolnil z navedbo, da 99 odstotkov vseh subjektov tako v Sloveniji kot v EU predstavljajo mala in srednje velika podjetja. "Od tega, kako bo tudi malo gospodarstvo obremenjeno s samimi posledicami krize, bo odvisno, kako hitro se bomo iz nje kot gospodarstvo v celoti izvili," je poudaril.

Poleg tega so izpostavili soodvisnost malih in velikih podjetij, poudarjena pa je bila tudi potreba po vlaganju v znanje oziroma v raziskave in razvoj ter prenos tehnologij iz inštitutov v podjetja. "Od žebljev, ki smo jih delali desetletja, ne bomo preživeli, ker jih ne bo noben bedak več kupil," je ponazoril predsednik odbora OZS za izobraževanje Ignac Šteferl.

Kakšne ukrepe predlagajo?

Predlog ukrepov je razdeljen na tri dele, po pomembnosti z vidika malega gospodarstva ter hitrost in možnost učinka. Prvi sklop ukrepov tako zadeva finance in likvidnost podjetij, drugi davke in tretji prijaznejše pogoje zaposlovanja oziroma socialno varnost.

Ukrepi iz prvega sklopa, ki med drugim predvidevajo skrajšanje plačilnih rokov države na 30 dni do dobaviteljev in izvajalcev del, bi imeli takojšen učinek na gospodarstvo. Obrtniki si prizadevajo tudi za izboljšanje dostopa podjetij do financiranja, čim hitrejšo odobritev novih sredstev ter zagotavljanje večjega obsega sredstev za financiranje inovacijskih načrtov. Drugi sklop predvideva določene davčne olajšave tretji pa zadeva posodobitev delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti, konkurenčnosti in socialne varnosti.