Povečanje proračuna v času krize?

Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila predlog proračuna EU za leto 2011, prvega v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki je težek 142,6 milijarde evrov. Prioriteti v proračunu za prihodnje leto sta po predlogu komisije spodbujanje oživitve gospodarstva ter naložbe v evropsko mladino in v infrastrukture.

Predlog Evropske komisije je prvi korak v težkih pogajanjih v postopku sprejemanja proračuna EU, v katerem imata glavno in po novem enakopravno vlogo Evropski parlament in Svet EU, v okviru katerega odločajo države članice.

V primerjavi z letošnjim proračunom je komisija predlagala 2,2-odstotno povečanje sredstev za obveznosti ali odobrene pravice za porabo, torej 142,6 milijarde evrov. Predlagala je tudi 5,9-odstotno zvišanje sredstev za dejanska plačila, torej odobritve plačil končnim prejemnikom sredstev, in sicer 130,1 milijarde evrov.

Od skupno 142,6 milijarde evrov je po predlogu komisije približno 64,4 milijarde evrov namenjenih ukrepom za oživitev gospodarstva, kar je za 3,4 odstotka več kot v letošnjem letu. V podporo glavnim pobudam iz strategije Evropa 2020 pa 57,9 milijarde evrov, kar je približno 40 odstotkov proračuna.

Od teh 64,4 milijarde evrov naj bi po predlogu komisije EU v prihodnjem letu 51 milijard evrov porabila za izboljšanje infrastrukture in komunikacije ob uporabi strukturnega in kohezijskih skladov, katerih največje koristnice so države srednje in vzhodne Evrope.

59,5 milijarde evrov naj bi šlo za ohranitev in upravljanje naravnih virov.

Poudarek je tudi na izobraževanju. Financiranje programa vseživljenjskega učenja naj bi se povečalo za 2,6 odstotka na 1,1 milijarde evrov, tako da bi bilo študentom na voljo več kot 200.000 štipendij Erasmus.

Za programe na področju svobode, varnosti in pravice bo namenjenih 12,8 odstotka več sredstev, in sicer 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da se v predlogu proračuna za leto 2011 sredstva za noben drug razdelek ne bodo tako povečala. Znatna dodatna sredstva naj bi bila namenjena tudi za varnost in zaščito svoboščin ter upravljanje migracijskih tokov.

Tudi financiranje EU kot globalnega akterja se je povečalo, in sicer za 5,6 odstotka na 8,6 milijarde evrov. To je po mnenju komisije potrebno zaradi obljubljenih sredstev EU v okviru razvojnih ciljev tisočletja, za okrepitev podpore EU državam v razvoju pri obvladovanju podnebnih sprememb, za kar je namenjenih 65 milijonov evrov in za spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja turške skupnosti na Cipru (25 milijonov evrov).

Cilj predloga proračuna je, da bi po krizi še naprej pospeševal oživitev gospodarstva, zlasti v korist najranljivejšim, poleg tega pa na proračunski ravni izraža nov celostni pristop EU k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti, je pojasnil evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski.

Prvi proračun po uveljavitvi Lizbonske pogodbe sicer prinaša dve glavni novosti: celoten postopek je veliko hitrejši kot v preteklosti, saj je zdaj namesto dveh obravnav v Evropskem parlamentu le ena. Druga sprememba je, da imata Svet in parlament prvič enake pristojnosti pri sprejemanju proračuna.
Svet bo mnenje o predlogu proračuna podal junija, Evropski parlament pa oktobra. Če se bosta njuni mnenji razhajali, se bo začel 21-dnevni spravni postopek, pri katerem bo imela komisija vlogo poštenega posrednika. Končni proračun za leto 2011 naj bi parlament sprejel novembra.

Evropski poslanci so sicer danes že kritizirali predlog proračuna, češ da povečanje proračuna v času krize ni primerno.