Padle so vrednosti nepremičnin, marsikdo je izgubil službo, posojila, ki so bila najeta za odplačevanje nepremičnin, pa so postala neznosno breme. To je po oceni ZPS eden velikih problemov finančne krize.
Na zvezi še pravijo, da je povsem normalno v žepu imeti mobilni telefon, saj ga ima že 1,7 milijarde ljudi, a hkrati nimajo lastnega bančnega računa, tako da ti ljudje ne morejo priti do posojil. Podoben problem je v Indiji, kjer 73 odstotkov od 89 milijonov kmečkih gospodinjstev nima dostopa do nobenih kreditnih virov.
Slovenija ima po mnenju Kutinove dobro reguliran trg, evropski predpisi določajo, kaj je zavajajoče oglaševanje. Če potrošnik sklepa različne oblike dolgoročnega varčevanja, mu zraven priložijo letake, na katerih bo prikazano, kako bo vloga naraščala, ko pa bo pogledal, kaj dejansko dobi, zna biti presenečen, pojasnjujejo na ZPS.
Ob začetku finančne krize se je po navedbah Kutinove govorilo, da so bili za njo najprej krivi potrošniki, ki da so z neprevidnim in neodgovornim najemanjem kreditov povzročili finančni balon, pozneje pa so bili spet tarča kritik, da ne trošijo dovolj in da brez ustrezne porabe ni možen vnovičen zagon gospodarstva.
Dejstva so po njenem mnenju drugačna, saj si potrošniki ne bi mogli sposoditi preveč, če jim ne bi nekdo neodgovorno posojal preveč denarja. Kot je ocenila Kutinova, se ravnanje finančnih ponudnikov vrača v ravnanje pred krizo, vlade so po njenem v reševanje finančnih institucij vložile velike količine denarja, ki pa ni bil zadosti uporabljen za blažitev oškodovanja potrošnikov.
ZPS poleg neodgovornega kreditiranja in finančnega izključevanja opozarja še na sporne tržne prakse in nepoštena pogodbena določila, drago zaračunavanje finančnih storitev in slabo ter praviloma zavajajoče svetovanje pri sklepanju pogodb. Opozarjajo še na finančno izobraževanje, ki mora biti neodvisno od finančnih institucij.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.