Potrošnike vse bolj zavirajo cenovni pritiski, zaupanje padlo na najnižjo raven

Rast bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja v drugem četrtletju je bila v primerjavi s prvim še razmeroma ugodna, ob večjem povpraševanju po kontaktno intenzivnih storitvah ob sprostitvi epidemičnih omejitev je bila 0,8-odstotna. Razpoložljivi kazalniki zaupanja (PMI, ESI) pa kažejo na poslabšanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. K temu ob visokih cenah energentov, zmanjšani oskrbi s plinom oz. manjši porabi plina in motnjah v dobavnih verigah, med dejavnostmi še naprej največ prispevajo predelovalne dejavnosti, znižuje se tudi povpraševanje po storitvah, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni, ugotavljajo strokovnjaki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Gospodarske napovedi se ob močnih inflacijskih pritiskih in zaostrovanju denarne politike poslabšujejo. Po septembrski napovedi OECD oz. oktobrski napovedi IMF naj bi se gospodarska rast v evrskem območju upočasnila s 3,1 odstotka letos na 0,3 odstotka (OECD) oz. 0,5 odstotka (IMF) v letu 2023. Ključno kratkoročno tveganje, povezano z napovedmi, je predvsem morebitno pomanjkanje plina v Evropi, kar bi še zvišalo inflacijo in zavrlo rast, so ocenili na Umarju.

Gospodinjstva vse bolj racionalna in previdna

Julija in avgusta so gospodinjstva v Sloveniji trošila podobno kot v drugem četrtletju. Njihovo potrošnjo sicer zavirajo cenovni pritiski, večja racionalnost in previdnost pri nakupih. Potrošnja je bila manjša kot lani poleti tudi zaradi visoke osnove segmentov.

Prihodek tržnih storitev se je zmanjšal, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva in proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa povečali 

Realni prihodek v tržnih storitvah se je julija po petmesečni rasti zmanjšal. V večini trgovskih panog se je stagnacija realnega prihodka iz drugega četrtletja julija nadaljevala, po predhodnih podatkih tudi avgusta. 

Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija višja kot lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov. "Stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih se nadaljujejo in so velik vir negotovosti gibanj v prihodnosti," so ocenili na Umarju.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta še povečala, a so se obeti za konec leta septembra nadalje poslabšali. Nižja kot pred letom ostaja proizvodnja motornih vozil, saj nanjo vplivajo motnje v dobavnih verigah in prestrukturiranje v smeri večje ponudbe okoljsko čistejših vozil ter proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih in večinoma energetsko bolj intenzivnih panogah.

Poraba elektrike je bila avgusta in septembra ponovno nižja kot v enakem obdobju lani 

Nižjo porabo elektrike na Umarju povezujejo z  višjo ceno elektrike in prilagoditvami, ki so povezane z njo, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih.

Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar na Umarju pripisujejo podražitvam plina, ki so povezane z energetsko krizo in manjšo porabo plina predvsem v industriji: "V avgustu je bila za 14 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, razlika v septembru je bila manjša (11 odstotkov), v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke ponovno večja."

Inflacija je bila septembra 10-odstotna, k upočasnitvi glede na avgust pa so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje. Ti so po ocenah Umarja inflacijo na letni ravni ublažili za 2,3 odstotne točke. Cena električne energije se je septembra na mesečni ravni znižala za skoraj četrtino, na medletni je bila višja za nekoliko več kot pol odstotka. Še naprej se postopoma krepi rast cen hrane.

Gospodarska klima v Sloveniji se je septembra opazno znižala

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra opazno znižala in bila pod dolgoletnim povprečjem. Precej nižje kot pred letom je bilo zaupanje med potrošniki zaradi zmanjševanja kupne moči gospodinjstev in naraščajočih cen, v gradbeništvu zaradi naraščanja cen gradbenega materiala, investicijskih dobrin in dvigovanja obrestnih mer ter v predelovalnih dejavnostih zaradi ozkega grla v dobavnih verigah in visokih cen surovin ter energentov.

Zaposlenost ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih še narašča, inflacija vpliva na realni upad plač

Število delovno aktivnih je bilo julija rekordno visoko, vendar se njihova medletna rast od začetka leta postopoma zmanjšuje, z izjemo gradbeništva in v manjši meri gostinstva, ki se tudi soočata z največjim pomanjkanjem delovne sile.

K skupni rasti vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Registriranih brezposelnih oseb je bilo konec septembra 52.043, petino manj kot v enakem obdobju lani. Nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih, ki je bilo skoraj za tretjino manjše kot pred letom dni. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi julija medletno realno nižja, upad je bil večji v javnem sektorju, zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra upočasnila, nadaljuje se rast cen nepremičnin

Upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin je v veliki meri posledica vladnih ukrepov za blaženje energetske draginje, ki naj bi po oceni Umarja znižali inflacijo za 2,3 odstotne točke. Cena električne energije se je septembra na mesečni ravni znižala za skoraj četrtino, na medletni ravni pa je bila višja za nekoliko več kot pol odstotka. Še naprej se postopoma krepi rast cen hrane, ki so bile medletno višje za 14,4 odstotka. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta komaj opazno znižala in ostala razmeroma visoka. Cene stanovanjskih nepremičnin, predvsem rabljenih, so se v drugem četrtletju še naprej krepile, število transakcij pa upada.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih osmih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani in je znašal 383 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju 1,2 milijarde evrov.