Kovačič bo datum referenduma izpodbijal še drugič, vlada v referendumski kampanji najbrž ne bo sodelovala

Državna volilna komisija (DVK) je danes sprejela sklep o določitvi datuma vnovičnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru, ki mu je botrovala odločitev vrhovnega sodišča. Volivci bodo o usodi zakona v drugo odločali v nedeljo, 13. maja.

Odločitev DVK je razjezila pobudnika referenduma Vilija Kovačiča. Takoj po seji je napovedal, da bo sklep izpodbijal na ustavnem sodišču. Kovačič namreč želi, da bi bilo ponovljeno glasovanje izvedeno skupaj z državnozborskimi volitvami.

Lani mu s pobudo ni uspelo, tudi tokrat pa bi lahko ustavno sodišče izvršitev sklepa Državne volilne komisije o datumu ponovljenega glasovanja zadržalo le v primeru ugotovitve težko popravljivih škodljivih posledic.

Kot je pojasnila Bruna Žuber iz ljubljanske pravne fakultete, gre tokrat za zelo specifičen primer, saj postopek določitve datuma referendumskega glasovanja ni klasičen. Zakonodajni referendum namreč po splošnih pravilih z odlokom razpiše DZ in v njem določi tudi datum glasovanja, tokrat pa je datum glasovanja s sklepom določila Državna volilna komisija (DVK). Takšen postopek je sicer predvidelo ustavno sodišče.

Žuberjeva je dejala, da je DVK pri določitvi datuma upoštevala izhodišča ustavnega sodišča o učinkoviti referendumski kampanji in učinkovitem izvrševanju pravice glasovati na referendumu ter se izognila datumom, s katerim bi referendumsko glasovanje padlo v čas prvomajskih počitnic.

Ob tem je spomnila, da je prav čas kampanje pred septembrskim referendumom Kovačič že problematiziral na ustavnem sodišču, saj je del kampanje padel v čas poletnih in parlamentarnih počitnic.

Ustavno sodišče je julija lani v sklepu, s katerim je zavrnilo pobudo, med drugim zapisalo, da bo v čas počitnic in dopustov padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje. Zadnji teden počitnic in dopustov pa je, kot je tedaj zapisalo sodišče, razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje.

V DVK so v ponedeljek namreč prejeli sodbo vrhovnega sodišča, ki je sredi marca na podlagi predhodne odločitve ustavnega sodišča o neskladnosti dela referendumske zakonodaje z ustavo razveljavilo lansko septembrsko glasovanje na referendumu o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Člani Državne volilne komisije so sicer na današnji seji glasovali tudi o predlogu člana komisije Draga Zadergala, da bi ponovno glasovanje izvedli 27. maja, s čimer bi po njegovih besedah volivcem vsaj teoretično omogočili, da bi glasovanje na predčasnih volitvah in referendumu izvedli na isti dan. Možni datumi za predčasne volitve so sicer od 27. maja do 10. junija.

Saša Zagorc je medtem pojasnil, da še ni jasno, kdaj bodo predčasne volitve. "Slutimo, da bo prišlo do predčasnega razpusta parlamenta, a DZ še deluje in postopki še niso stekli. Teoretično so lahko volitve tudi po 10. juniju," je dejal.

Vendar pa pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je s pritožbo na vrhovno sodišče lani dosegel razveljavitev prvega referendumskega glasovanja in razpis novega odločanja volivcev, že napoveduje pritožbo. Sam se je namreč zavzemal, da bi bilo glasovanje skupaj s prihajajočimi volitvami, najbolj je bil naklonjen referendumu sočasno z novembrskimi lokalnimi volitvami. Ali bo v kampanji sploh sodeloval, pa se bo še odločil.

Kovačič je na seji dejal, da je v širši javnosti obtožen, da bo za dvojni referendum zapravil šest milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, zaradi česar prejema grožnje o likvidaciji. "V takšnem ozračju je referendum zame nevaren," je poudaril in dodal, da bo zaradi groženj zaprosil za policijsko zaščito.

Pobudnik referenduma je tudi prepričan, da neenakost referendumskih aktivnosti, ki jo je ugotovilo vrhovno sodišče, ni odpravljena. "Od vlade nisem dobil, kar sem zahteval, čeprav si je ona to privoščila, in sicer 97.000 evrov. Vlada se na to zahtevo brani z molkom oziroma se sploh ne odziva," je povedal Kovačič.

Združitev datuma ponovnega glasovanja na referendumu in državnozborskih volitev je po njegovi oceni za "velikansko večino normalnih ljudi v Sloveniji normalen ukrep, za slovensko politiko pa izlet na nov planet," je bil še kritičen. Dodal je, da bi DZ z lahkoto sprejel spremembo zakona, ki bi omogočala združitev obeh datumov, ne pa manipulacij.

Kot je določila DVK, bodo opravila stekla 3. aprila, podrobnosti pa bodo člani komisije dorekli na četrtkovi seji. Čez dobra dva tedna bo tako ponovno stekla referendumska kampanja, v kateri bodo lahko podporniki in nasprotniki zakona o drugem tiru volivce prepričevali o koristih oz. slabostih vladnega projekta.

Vlada najbrž ne bo sodelovala v referendumski kampanji

Ministrstvo za infrastrukturo bo na četrtkovi seji vladi predlagalo, da ne sodeluje v referendumski kampanji. Kot so pojasnili, je z odločitvijo Vrhovnega sodišča vlada "postavljena v absurdno situacijo, da bi morala zagovarjati tudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila in ga je Državni zbor sprejel celo z absolutno večino". Dodali so še, da je zakon o drugem tiru nujno potreben, saj predvideva model financiranja, ki v največji meri razbremenjuje slovenske davkoplačevalce. 

"Verjamemo, da bodo državljanke in državljani na ponovoljenem glasovanju o zakonu o drugem tiru ponovno podprli odločitev, ki je bila na referendumu prvič že izglasovana," so pojasnili na ministrstvu, kjer odločitev DVK o datumu ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru spoštujejo.

Na ministrstvu so ob tem spomnili, da bo z uveljavitvijo zakona o drugem tiru potrjena finančna konstrukcija projekta, katere pomemben del so že pridobljena nepovratna evropska sredstva.

Tako bi lahko začeli s črpanjem 109 milijonov nepovratnih evropskih sredstev iz t. i. blending razpisa. Ta sredstva je Evropska komisija zamrznila do uradnih rezultatov ponovljenega referenduma. "Zlasti pomembno je, da zakon prinaša vire za poplačilo kapitalskih vložkov in posojila, s tem pa se bistveno razbremenjuje davkoplačevalce," so še poudarili.

Referenduma o zakonu o drugem tiru se je 24. septembra lani udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum ni uspel zaradi prenizke udeležbe in tudi zaradi rezultata samega.