Postopki za prodajo NLB prehajajo v aktivnejšo fazo

Danes naj bi tako po neuradnih informacijah v Ljubljano prišli analitiki večjih finančnih družb in skladov z vsega sveta. Današnja predstavitev naj bi bila podlaga za analitska poročila, na temelju katerih bodo finančni investitorji lahko ocenili, ali jih naložba v lastniški delež NLB, ki ne sme presegati nadzornega deleža, kolikor ga bo v banki ohranila država, zanima.

Na podlagi izraženega interesa bodo potem naslednja faza predstavitve investitorjem oz. t. i. non-deal roadshow. Na njih bodo v navezi s finančnim svetovalcem Deutsche Bank predvidoma sodelovali tudi predstavniki prodajalcev, torej Slovenskega državnega holdinga.

Lani ob prvem poskusu izvedbe IPO za NLB so bile predstavitve v londonskem Cityju ter v New Yorku in Bostonu, tokrat naj bi se odvile še v Chicagu, Frankfurtu, na Dunaju in v Varšavi, morda tudi na Bližnjem vzhodu in drugod v Aziji. Veliko bo verjetno odvisno tudi od tega, kdo vse bo izrazil interes za vstop v banko.

Tej fazi bo nato sledil uradni začetek prodajnega postopka, ko bo objavljena namera za IPO za 75 odstotkov minus eno delnico NLB. To naj bi SDH in NLB po neuradnih informacijah objavila 15. oktobra. Na začetku naj bi malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili 10 odstotkov delnic NLB, brez posebne reklamne akcije, kakršna je bila v primeru IPO Nove KBM leta 2007, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem.

Razpon prodajne cene za delnico naj bi bil po nedavnih neuradnih navedbah Financ določen 23. oktobra, od 29. oktobra do 8. novembra naj bi sledilo zbiranje naročil za nakup delnic oz. t. i. deal roadshow, 8. in 9. novembra pa naj bi se določila prodajna cena in razdelitev delnic med kupce. Prodajni postopki naj bi se sklenili 14. novembra, ko naj bi delnice NLB začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.

A lani se je prvi poskus IPO ustavil v fazi določitve razpona prodajne cene, saj je nadzorni svet SDH odločitev glede potrditve razpona preložil na prejšnjo vlado, ta pa z doseženim razponom ni bila zadovoljna, pri tem pa je izpostavljanja tudi tveganja zaradi sodnih postopkov na Hrvaškem, povezanih s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev LB.

Ker vlada lani enkrat že spremenjene zaveze o prodaji NLB v zameno za državno pomoč banki ob sanaciji konec leta 2013 ni uresničila, je morala v nova naporna pogajanja z Evropsko komisijo. Ta je šele avgusta letos izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, po kateri mora država ob novih izravnalnih ukrepih do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta.

Da bi država omejila vpliv tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem, je ob tem DZ sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Ta določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.