Banke morda res niso predvidevale take rasti švicarskega franka v primerjavi z evrom, a ob znakih nakazovanja trenda bi se morale odzvati in potrošnika obvestiti, kam se vse skupaj giblje, je na novinarski konferenci opozoril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Prav tako vloge zaščite državljanov ni odigral regulator in ustavil dajanja posojil v švicarskih frankih, je dodal.

"V državnem svetu si želimo sistemske rešitve," je dejal Kovšca, ki se ne strinja s finančnim ministrstvom, naj se problem rešuje s posamičnim pristopom. "Potrošniki ob posamičnih obravnavah nikoli ne bodo sposobni ubraniti svojih interesov," je pojasnil.

V državnem svetu bodo tako v ponedeljek pripravili posvet o problematiki posojil v švicarskih frankih, ki so se z odpravo zgornje meje vrednosti za švicarsko valuto januarja 2015 občutno podražila ter spravila v težave posojilojemalce predvsem v osrednji in vzhodni Evropi. V Sloveniji je bilo takih posojil več kot 16.000.

Na posvetu, na katerem bodo sodelovali gostje in Slovenije in tujine, bodo osvetlili problematiko in sistemsko naravo te afere ter morebitne posledice za državni proračun, če se problematika ne reši v okviru države in pride odločanje pred evropsko sodišče za človekove pravice. Seznanili se bodo tudi z rešitvami v drugih državah, je povedal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik.

Po posvetu bodo v državnem svetu počakali na odziv zakonodajne veje oblasti, vendar zadeve "ne bodo pustili pomesti pod preprogo", kot je dejal Kovšca, pač pa bodo pripravili svojo zakonodajno rešitev.

Skupina poslancev je konec leta 2017 v parlamentarno proceduro že vložila predlog zakona za ureditev te problematike, ki so ga pripravili v Združenju Frank, a je obravnavo prehitel iztek mandata prejšnjega sklica DZ. "Problem je tik pred vrati evropskega sodišča za človekove pravice in politiko pozivamo, naj se zadeve loti resno in jo razreši," je danes dejal Sušnik.

Potem ko je vrhovno sodišče v še eni tožbi odločilo v korist banke, je namreč eden od posojilojemalcev v švicarskih frankih pred kratkim vložil ustavno pritožbo. Če bo ustavno sodišče sprejem zavrnilo, bo zadeva nadaljevala pot na evropsko sodišče za človekove pravice.

Sodba vrhovnega sodišča iz leta 2017 je zelo dobro povedala, kaj naj bi pomenila pojasnila dolžnost bank, z zadnjimi sodbami pa je sodišče to dolžnost zelo relativiziralo, je opozorila odvetnica Tina Šnajder Paunović. "A dejstvo je, da banke niso dajale pojasnil o posojilih v švicarskih frankih, kot bi bilo treba, pač pa so favorizirale posojila v švicarskih frankih," je dodala.

To dokazujeta tudi pisni izjavi dveh neimenovanih bančnih uslužbencev, ki ju je prebrala članica združenja Jagoda Tovirac. Prvi je izjavil, da so v njegovi banki dobili navodila, naj stranke poskusijo prepričati za najem posojila v švicarskih frankih, drugi pa, da je na podlagi lastnega izračuna poskusil nadrejene opozoriti pred tovrstnimi posojili, a ga niso poslušali.