'Posledice prevzemov za gospodarstvo katastrofalne'

Član uprave NLB David Benedek in prvi mož NKBM Matjaž Kovačič sta v okviru razprave o odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim managerskim prevzemom, člane odbora DZ za finance mirila, da posledice teh posojil za poslovanje bank niso hude. Poslanci so medtem opozarjali na posledice teh prevzemov za gospodarstvo.

Benedek je spomnil, da je izpostavljenost NLB do t. i. tajkunskih posojil oz. posojil za lastniško konsolidacijo trenutno 180 milijonov evrov, kar predstavlja približno odstotek bilančne vsote. Če se k temu dodajo še zaseženi vrednostni papirji, ki se še niso poplačali in katerih vrednost se ocenjuje na okoli 100 milijonov evrov, je številka še vedno pod dvema odstotkoma bilančne vsote.

Zagotovil je, da se portfelj redno servisira in zato v upravi s tega naslova ne pričakujejo večjih izgub. Na namige Matevža Frangeža (SD), da je trenutna dokapitalizacija NLB v predvideni višini 250 milijonov evrov glede na povedane številke o višini izpostavljenosti do posojil za managerske prevzeme povezana prav s tem vprašanjem, pa je odgovoril, da so vzroki za dokapitalizacijo jasni.

Benedek je sicer zagotovil, da je uprava NLB v vseh primerih suma opustitve dolžne skrbnosti pri odobravanju posojil v preteklosti zahtevala izredno revizijo opravljenih poslov. Izvedena je bila že tudi posebna zunanje revizija odobravanja posojil za managerske prevzem, a nepravilnosti ni odkrila.

V nekaterih primerih, kjer pa so revizije pokazale na opustitev dolžne skrbnosti, pa je uprava po njegovih besedah že sprejela določene interne sankcije, med drugim prekinitev določenih delovnih razmerij. V določenih primerih so sprožili tudi odškodninske tožbe in kazenske ovadbe.

Prvi mož NKBM Matjaž Kovačič pa je izrazil mnenje, da je ocena o izpostavljenosti bank v državni lasti tovrstnim poslom pretirana. Po njegovem prepričanju se te problematike ne more naprtiti samo obema velikima bankama v državni lasti, še posebej pa ne NKBM.

Definicija managerskih prevzemov je sicer po njegovih besedah problematična, a če se upošteva splošno sprejeto razumevanje, je banka v preteklih desetih letih odobrila za 57 milijonov evrov tovrstnih posojil, od katerih je bilo do danes odplačanih skoraj 50 milijonov. Neodplačnih je še dobrih sedem milijonov evrov ob celotnem posojilnem portfelju 3,5 milijarde evrov, je pojasnil.
NKBM tako po njegovih besedah s tega naslova ni utrpela nobene poslovne škode.

Posledice prevzemov katastrofalne

Člani odbora za finance so medtem v današnji razpravi, ki je potekala na zahtevo poslanske skupine SLS, poudarjali, da so posledice teh prevzemov za gospodarstvo katastrofalne.
Radovan Žerjav (SLS) je tako zatrdil, da so se odvile zgodbe, katerih reševanje sedaj obremenjuje gospodarstvo in državo. Na ta posojila je namreč po njegovih besedah vezan cel kup težav, kot so prezadolženost nekaterih ključnih podjetij, premalo finančnih sredstev v obtoku in potreba po prodaji lastniških deležev v pomembnih podjetjih.

V SLS zato po njegovih besedah ne bodo pristali, da se bodo te zgodbe pometle pod preprogo, odprtih pa je kup vprašanj, po kakšnih pogojih se je ta posojila podeljevalo. Ker je država pomemben lastnik bank, ki so v te posle zabredle, jo po Žerjavovem prepričanju mora zanimati, kaj se je dogajalo.

Andrej Vizjak (SDS) je kot ključni problem gospodarstva izpostavil to, da je bančni sektor v času posojilnega balona nekritično financiral razne projekte v preteklosti, danes pa si liže rane, še posebej NLB kot največja banka. Če se to ne bo saniralo, se bodo po njegovem mnenju potopila še obstoječa zdrava podjetja v Sloveniji.

Podobna opozorila so prihajala tudi iz vrst koalicije. Frangež ugotavlja, da je šlo kljub trditvam bank, da tovrstna posojila niso velika težava, nekaj hudo narobe. Prepričan je, da se ta zadeva mora razčisti, saj se ta izkušnja ne sme ponoviti. Po njegovem prepričanju je treba tudi individualizirati odgovornost v državi.

Predsednik odbora Bogdan Čepič (SD) je medtem v povezavi s tem vprašanjem kot veliko težavo izpostavil posojilni krč, velik obseg rezervacij in slabo poslovanje bank ter na drugi strani prezadolžena podjetja, zaradi česar banke ne morejo v zadostni meri financirati gospodarstva, saj ni več pravih zavarovanj. Denarja v gospodarstvu zato manjka, banke pa so previdne in ravnajo bolj kot hranilnice.