Poslanci z zakonom zaščitili državno naložbo v NLB

Potem ko je zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB v sredo dobil podporo skupnega odbora DZ, so mu na danes izredni seji podporo izrekli še poslanci.

Državni zbor je z 59 glasovi za in 11 proti sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Večina poslancev je tako soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

Cilj zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric. V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge.

Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice. V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.

Zakon je pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačala v višini 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.

Današnji sprejem zakona o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB je premik v smeri privatizacije banke, so v kratkem sporočilu za javnost zapisali v največji slovenski banki. Dodali so, da so na privatizacijo dobro pripravljeni in bodo "vse postopke v koordinaciji z lastnikom in svetovalci maksimalno podprli".

Banka in celotna skupina že več kot štiri leta nadaljujeta trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja, so navedli v NLB in spomnili na poslovanje v prvem letošnjem četrtletju, v katerem je NLB Skupina ustvarila 57,7 milijona evrov čistega dobička, k čemur so, kot so dodali, pomembno prispevale vse strateške bančne članice.

DZ pa danes ni izglasoval predloga dopolnila, ki ga je v obravnavo vložila Levica, ki je želela doseči, da bi zakon v veljavo stopil šele s 1. januarjem 2021. Prepričani so namreč, da bo imela pospešena prodaja sistemske državne banke daljnosežne škodljive posledice.

Ministrica zavrača očitke o privatizaciji

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je poslancem pred sprejemanjem zakona znova zagotovila, da je to najboljša možnost, ki jo ima država, da zaščiti svojo naložbo in NLB, in zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji banke. "To ni res. Glasovi za prodajo so se v DZ prešteli že dvakrat, k prodaji nas nenazadnje zavezujejo tudi zaveze Evropske komisije."

V zadnjih dneh je bilo po njenih besedah mogoče slišati poenostavljene rešitve, da je glas za zakon glas za prodajo NLB. "Res pa je, da sta zaščita in prodaja deleža v NLB tesno povezani in sicer skozi interes, da se državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem," je dodala.

Zakon po njenih zagotovilih v ničemer ne spreminja stališča Slovenije glede vprašanja prenesenih vlog - te niso bile niti ne bodo odgovornost Slovenije, Ljubljanske banke ali Nove Ljubljanske banke.

Glede na to, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati sodne postopke, je nevarnost izterjav vedno bolj realna, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.

Vlada je sicer kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga v začetku tedna naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta.

Prodajne postopke bo tako kot lani peljal SDH. Takrat jih je prav tako peljal po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico - v razponu med 55 do 71 evrov - ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko.

Danes pa je vlada na dopisni seji dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, in sicer v delu, ki se nanaša na NLB. Letni načrt je bilo treba spremeniti oziroma prilagoditi, ker je skupščina SDH sprejela sklep, da se ponovno začne postopek prodaje delnic NLB.

'Z zakonom rešujemo NLB oziroma njeno kupnino'

Poslanec Jože Lenart je še pred glasovanjem sicer napovedal, da bo Lista Marjana Šarca (LMŠ) podprla predlog zakona, da zavarujejo vrednost državne naložbe v NLB. Spomnil je, da je država kot lastnik že najmanj dobro leto soočena z dejstvom, da tveganje zaradi prenesenih vlog ogroža prodajo banke. Da je nujno zavarovanje premoženja pred škodljivimi posledicami hrvaških sodišč, se je z njim strinjal Jani Prednik (SD). "Vsem nam mora biti v interesu, da se konča obdobje negotovosti za NLB. Pa tudi, da se konča obdobje omejitvenih ukrepov za NLB," je poudaril.

Monika Gregorčič iz SMC je ob napovedi podpore predlagani zakonski zaščiti naložbe države v NLB izpostavila, da je cilj vlade, da bi prodaja potekala nemoteno in brez posledic odločitev hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. "V poslanski skupini SMC podpiramo vladna prizadevanja, da NLB tudi po izpolnitvi zavez Bruslju ostane močna in sistemska banka v državi in regiji," je navedla.

V poslanski skupini NSi so ob obravnavi predloga, kot je dejal Jožef Horvat, relativno zadovoljni. "Bolje pozno, kot nikoli," je dejal in napovedal, da bodo poslanci NSi glasovali za sprejetje zakona, vendar pa jih zanima, kdo bo nosil odgovornost za dosedanje "malomarno" ravnanje z največjo slovensko banko.

"Prodaja banke je cena, ki jo moramo plačati za to, da smo krizo preživeli brez grškega scenarija," pa je ob napovedi podpore dejal Marko Bandelli (SAB). Prav tako bodo predlagano zakonsko rešitev podprli v DeSUS, je napovedal njihov poslanec Robert Polnar. Gre namreč za eno najpomembnejših odločitev o gospodarski prihodnosti nacije.

Z zakonom rešujemo NLB oziroma njeno kupnino, pa je poudaril Andrej Šircelj (SDS), ki je sicer pred tem prav tako napovedal podporo zakonu. Predvideval je, da bo cena za banko z zavarovanjem naložbe višja, vendar pa opozoril, da mora država sprejeti dodatne ukrepe za povrnitev že zarubljenega premoženja.