Bomo po Grčiji pomagali še Irski in Portugalski?

''Očitno je, da se v evroobmočju dogaja nekaj, kar je brez presedana v preteklosti evroobmočja in Evropske unije. Brez presedana zaradi tega, ker imamo opravka z, recimo temu površno, bankrotom držav. Po Grčiji utegneta biti naslednja dva problema Irska in Portugalska, pri čemer ni nujno, da se bo vrsta zaustavila,'' je povedal premier Borut Pahor. To je pomembno za Slovenijo zato, ker bo morala sprejeti odločitev, kakšne bodo posledice sodelovanja v mehanizmu, s katerim bo avtomatsko dajala poroštva za ti dve in morda ostale države, v kolikor lahko to finančno zdrži, je dodal.

Po Grčiji bomo tako morda morali finančno pomagati tudi Irski in Portugalski. Portugalci po Pahorjevih besedah že pripravljajo prošnjo, Irska pa, kot je znano, še ne. ''Znašli smo se v trenutku, ko je Slovenija na strani držav, ki pomagajo tistim, ki so se znašli v tvegani situaciji,'' je dejal premier. ''Slovenija je še vedno na strani držav, ki pomagajo tistim, ki so se znašli v območju tveganja, in to je referenca, ki je za nas ključna.''

Kot je še povedal Pahor, je bila Grčija v volumnu približno 273 milijonov, koliko bo znesel skupni volumen v avtomatskem mehanizmu za Irsko in Portugalsko, če bosta za pomoč zaprosili, pa bomo videli. Pahor je poudaril, da ne gre za neko altruistično pomoč Irski in Portugalski, ampak za pomoč valuti, s katero upravljamo tako zasebno kot tudi javno. ''Brez te valute ni neke alternative, razen vrnitev na tolar, kar nas bi pa kot majhno ranljivo ekonomijo, ki se pobira iz krize, spravilo v en ranljiv položaj,'' je dodal.

Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak pa je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da je nedopustno, da država, ki ima toliko nakopičenih problemov kot Slovenija, pomaga bogatejšim. Po njegovem mnenju so pomoči potrebni predvsem domači ljudje in gospodarstvo ter tisti upokojenci, ki se iz meseca v mesec le stežka prebijajo. ''Mi bomo najbolje pomagali sebi, če bomo pomagali gospodarstvu in ljudem, ki trdo delajo. Ne moremo računati na to, da nam bodo drugi pomagali, ko bomo v težavah,'' je povedal.

Pomoč Grčiji preložena

Avstrijski finančni minister Josef Pröll je danes sporočil, da bodo tretji obrok posojil Grčiji namesto decembra namenili mesec dni pozneje. To naj bi se včeraj dogovorili finančni ministri držav v območju evra. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je te navedbe zanikal. "Odločitev o tretjem obroku bo sprejeta decembra, a dodelitev obroka je bila vedno načrtovana za januar, torej ni zamude," je pojasnil komisar.

Pröll je sicer že včeraj ob prihodu na evroskupino povedal, da Avstrija ne bo posodila svojega dela tretjega obroka, ker Grčija po njeni oceni ni storila vsega, kar bi morala v okviru dogovora, ki v zameno za posojila od države zahteva stroge varčevalne ukrepe.

Kot je znano, so države v območju evra spomladi vzpostavile mehanizem pomoči Grčiji, ki v treh letih v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom predvideva do 110 milijard evrov posojil tej državi. Maja je Grčija dobila prvih 20 milijard evrov, nato pa septembra še devet milijard.

Finančni ministri držav evroobmočja se sicer včeraj niso dogovorili za pomoč Irski, ker ta zanjo še ni zaprosila, so pa poudarili, da so pripravljeni na to in da lahko mehanizem poroštev sprožijo v od petih do osmih delovnih dneh.

Britanski finančni minister David Osborne pa je povedal, da je tudi Velika Britanija, ki sicer ni članica območja evra, pripravljena priskočiti na pomoč Irski, saj je ureditev kriznih razmer na Irskem v "britanskem nacionalnem interesu".