Pomoč Grčiji je 'pogojna in začasna'

Državni svetniki niso izglasovali odložilnega veta na zakon o posojilu Grčiji, ki ga je sprejel državni zbor in ki Sloveniji omogoča sodelovanje v mehanizmu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom tej globoko zadolženi državi v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Proti vetu je bilo 16 navzočih svetnikov, 14 pa ga je podprlo.

'Državotvorno, ne dobrodelno dejanje'

Prva tranša posojil Grčiji je bila izplačana 18. maja, vendar Slovenija pri tem še ni sodelovala. Drugo nakazilo je predvideno za september, v njem pa naj bi Slovenija že sodelovala. Finančni minister Franc Križanič je ob tem danes v Bruslju poudaril, da je pomoč Grčiji "državotvorno, ne dobrodelno dejanje". "Pomembno je, da smo tudi mi del tega kluba razvitih, da prevzemamo obveznosti in potem tudi koristi od tega ... Gre za državotvorno, ne dobrodelno dejanje, čeprav je videti dobrodelno," je poudaril minister.

'Del tega zneska država ne zmore'

Zahtevo za odložilni veto DS na zakon o posojilu Grčiji je vložila skupina devetih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem iz vrst SDS. Kot je danes pojasnil Vnučec, predlagatelji sicer ne nasprotujejo pomoči Grčiji oz. evru, temveč "gre za to, da tega zneska naša država ne zmore". Grčija je delovala razsipno, evropske institucije pa niso pravočasno zaznale problema, je dejal Vnučec in dodal, da gre dejansko za zakon o reševanju evropske administracije, "ki je napačno ocenila težave". Vnučec tudi meni, da Grčija ne bo sposobna vrniti posojila, grški delavci pa od pomoči po njegovem ne bodo imeli koristi.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je v imenu vlade opozoril, da je finančna pomoč Grčiji "pogojna in začasna". Pomoč se namreč pogojuje z izvajanjem varčevalnih ukrepov Grčije, ki doslej normalno uresničuje svoje obveznosti. V kolikor v nadaljevanju ne bo izpolnjevala pogojev, lahko države kreditorke, tudi Slovenija, prekinejo z nadaljnjim kreditiranjem, je pojasnil.

Glede nekaterih pomislekov, naj vsaka država sama rešuje svoje težave, pa je Gaspari opozoril, da imajo države v območju evra skupno valuto, zato je povezanost med njimi, predvsem finančna, večja, hkrati pa so večje tudi posledice. Vlada se je z ukrepom pomoči Grčiji strinjala, ker se je zavedala posledic, ki sledijo iz nesodelovanja v tem procesu. "Mislim, da je bil ukrep nujen, ne pa zaželen," je še dejal.

Skupina delodajalcev v državnem svetu je predlogu veta zaradi vpetosti slovenskega gospodarstva v evropsko območje nasprotovala. Kot je opozoril vodja skupine in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh, je slovensko gospodarstvo močno izvozno orientirano - kar ustvari, ustvari predvsem na trgih EU in v območju evra, zato se Slovenija iz tega območja ne more kar tako izločiti, je dejal Meh.

Vodja interesne skupine delojemalcev in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je dejal, da težave Grčije izvirajo iz špekulativnega ravnanja finančnih institucij in "požrešnosti kapitala", ki je šel predaleč, k temu pa so močno pripomogli tudi politiki. "To je nesporno," je dejal Semolič in dodal, da so evropski nadzorni mehanizmi v tem primeru povsem odpovedali.

Semolič je sicer opozoril, da so predstave, da živijo delavci v Grčiji zelo lagodno, napačne. Podatki mednarodni organizacij namreč kažejo, da je položaj delavcev v Grčiji težek, je dejal in dodal, da "ni dobro, da bi se na tem gradil naš odnos do tega zakona". Tudi Semolič sicer meni, da grški delavci od tega denarja ne bodo imeli koristi.