Pomemben mejnik za Opel

Ameriški avtomobilski velikan General Motors, ki je tik pred stečajem, se je danes odločil, da prenese tovarne, prodajno mrežo, patente in pravice do uporabe tehnologije evropske podružnice podjetja GM Europe na nemški Opel, s čimer je po ocenah nemških politikov in strokovnjakov Opel na dobri poti k popolni neodvisnosti od GM.  Pri prenosu gre za vse evropske tovarne GM z izjemo Rusije in proizvodnih obratov švedskega proizvajalca Saab, kjer so že februarja zaprosili za zaščito pred upniki in tako odprli pot ločitvi od GM. GM je tako na Opel prenesel tovarne, patente in pravice do tehnologije podjetij Opel in britanskega Wauxhalla, ki za britanski trg proizvaja vozila po licenci Opla.

"To je mejnik na poti do povsem neodvisnega evropskega podjetja Opel in pomemben predpogoj za rešitev Opla," je odločitev ameriškega proizvajalca pospremil premier nemške zvezne dežele Hessen Roland Koch, kjer leži osrednja Oplova tovarna v Rüsselsheimu.

Začasni skrbnik nad premoženjem Opla do dogovora z novim strateškim partnerjem naj bi bila najverjetneje neodvisna tretja stran, na primer odvetniška pisarna ali svetovalna družba, in ne država, saj nemški minister za gospodarstvo Karl-Theodor zu Guttenberg izključuje državno skrbništvo nad nemškim proizvajalcem.

Zadovoljni predstavniki delavcev

Poznavalci so še do nedavnega dvomili, da bodo v Washingtonu in Detroitu pristali na skrbniški model, saj se na tak način praktično zastonj odpovedujejo kapitalu, vendar pa najnovejša odločitev po besedah avtomobilskega strokovnjaka Christopha Stürmerja iz svetovalne družbe Global Insight kaže na to, da so na drugi strani Atlantika zainteresirani predvsem za to, da se "karseda hitro in ne glede na izgube znebijo vseh neameriških težav". Skrbniški model je že potrdil tudi Oplov nadzorni svet.

So pa v luči obetov o samostojnosti Opla bolj zadovoljni predstavniki zaposlenih v podjetju, ki v več evropskih državah zaposluje 50.000 ljudi. Predsednik sveta delavcev Opla Klaus Franz je tako mnenja, da se bo na tak način inženirsko znanje v podjetju laže razvijalo, saj doslej ameriški lastniki po njegovih besedah niso imeli posluha za zahteve evropskega trga po visoki kakovosti, zaradi česar je Oplu vrsto let padal tržni delež.

Za vstop v lastniški delež Opla in Wauxhalla se zanimajo štirje resni interesenti. Gre za italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat, kanadskega izdelovalca avtomobilskih delov Magna International – ta nastopa skupaj z rusko banko Sberbank in ruskim avtomobilskim proizvajalcem GAZ, ki je v lasti Olega Deripaske, belgijsko holdinško družbo RHJ International, ki ima med drugim večinske deleže v treh izdelovalcih avtomobilskih delov in katere glavni lastnik je ustanovitelj ameriškega investicijskega sklada Ripplewood – ter kitajskega proizvajalca Beijing Automotive Industries Corporation.

V Berlinu poteka tudi sestanek predstavnikov ameriške vlade z nemško z nemško kanclerko Angelo Merkel, ministrom Guttenbergom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster. Čeprav je sprva kazalo, da bo na tem srečanju nemška vlada povedala svoje preference glede interesentov za vstop v Opel, pa je danes predstavnik za odnose z javnostjo nemške vlade Thomas Steg novinarjem povedal, da odločitve najverjetneje danes še ne bo, da pa bo verjetno vlada nadaljevala pogovore z le dvema potencialnima strateškima partnerjema.

Vstop Kitajske v lasništvo podjetja

V Berlinu so nezadovoljni predvsem s tem, da se interesenti zanašajo na ponujena državna jamstva za sanacijo Opla in so pripravljeni prispevati le malo lastnega kapitala. Edini, ki naj bi bil pripravljen vstopiti tudi z lastnim kapitalom, naj bi bil Beijing Automotive Industries Corporation, ki pa je po besedah Stega vstopil prepozno. Tihi favorit naj bi bil po pisanju medijev Magna, vendar pa v Berlinu pričakujejo izboljšave načrtov v smeri večjega lastnega tveganja.

So pa danes v Bruslju in Londonu pozvali nemško vlado, naj pri svojih načrtih za Opel ne deluje na škodo delavcev v Oplovih oz. Wauxhallovih tovarnah v Belgiji in Veliki Britaniji. Da bi zagotovili usklajenost pri reševanju usode GM Europe, pa so k čimprejšnjemu srečanju ministrov za gospodarstvo držav članic EU, kjer ima GM Europe tovarne. Po besedah evropskega komisarja za industrijo in podjetništvo Günterja Verheugna gre namreč za "evropski problem".