'Položaj ni tako resen, kot pravijo'

Predsednik republike Danilo Türk se je danes z nekaterimi ekonomisti sestal na pogovoru o aktualnem položaju slovenskega gospodarstva.

Skoraj triurnega srečanja so se udeležili ekonomisti Ivan Ribnikar, Velimir Bole, Jože Damijan, Mitja Gaspari, Aleksandar Kešeljević, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar in Marjan Senjur.

"Pogovarjali smo se o aktualnem gospodarskem položaju," je po srečanju novinarjem potrdil Mrak. Podrobnosti ni želel razkriti. Ostali ekonomisti so se prav tako izognili izjavam o vsebini pogovora, Ribnikar pa je povedal le, da položaj ni tako resen, kot pravijo, in da niso predlagali nobenih rešitev, saj je šlo za "debatni klub".

Iz urada predsednika republike so sporočili, da so ekonomisti na pogovoru predstavili svoje poglede na trenutno gospodarsko in finančno stanje v državi. Strinjali so se z oceno, da je Slovenija v položaju, ko mora priti do učinkovitega dogovora glede reform pokojninskega sistema ter delovnopravne zakonodaje, poudarili pa so tudi nujnost sprememb referendumske ureditve.

Ob tem so opozorili, da javnofinančni položaj Slovenije ni tako slab, kot ga kažejo bonitetne ocene, pri nižanju teh ocen pa da gre pogosto tudi za psihološki učinek. Pomen čimprejšnjega sprejetja načrtovanih reform je zato še toliko večji.

Medtem ko na finančnem ministrstvu pripravljajo zakon za sanacijo bančnega sistema, se slaba banka Ribnikarju ne zdi rešitev za aktualne težave. "Problem so tri banke, v katerih je država lastnica in mora v njih povečati kapital; zakaj bi torej sanirali bančni sistem?" je vprašal. Vse slovenske banke so sicer po Ribnikarjevih besedah visoko solventne.

Na vprašanje, ali bo Slovenija v kratkem potrebovala mednarodno finančno pomoč, pa je Ribnikar odgovoril, da je to vprašanje za finančnega ministra.

Današnji pogovor sodi v sklop srečanj predsednika Türka s predstavniki socialnih partnerjev in drugimi ključnimi dejavniki v iskanju možnih rešitev, ki jih je opravil v zadnjih tednih.

Predsednik se je v tem času pogovarjal s predsednikom vlade in ministroma za finance ter za delo, družino in socialne zadeve, z guvernerjem Banke Slovenije ter predstavniki delodajalcev in sindikatov.

Lahovnik in Zver: reforme, sanacija bančnega sistema in uravnoteženje javnih financ

O reševanju finančne krize sta na javni tribuni SDS spregovorila tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver ter ekonomist Matej Lahovnik.

Lahovnik je poudaril, da ne obstaja druga pot iz krize, kot je uravnoteženje javnih financ, sanacija bančnega sistema in pa strukturne reforme. Tudi Zver se je strinjal, da so reforme nujne, prav tako pa izhod iz finančne krize po njegovem mnenju ne bo možen brez varčevanja. Ponovno je izrazil upanje, da bo jeseni sklenjen kompromis o varčevanju ter vpisu fiskalnega pravila v ustavo.

Lahovnik je poudaril, da mora Slovenija sedaj sprejeti reforme, da bo tudi v prihodnje lahko suvereno odločala o svoji prihodnosti, saj bi po prejetju finančne pomoči te odločitve sprejemali v Bruslju. "V nekaterih stvareh bi prvaki političnih strank morali skleniti konsenz," je Lahovnik poudaril ob pozivu, da se v ustavo vpiše fiskalno pravilo. Morebitne stroške njihovega nestrinjanja bodo namreč plačevali vsi, predvsem najšibkejši, je dejal.

Prihodnji dve leti bosta po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra odločilni, saj bo zapadel velik del slovenskega dolga, ni pa jasno, kakšno bo takrat zanimanje tujih finančnih vlagateljev za slovenske obveznice. Zver je ob tem dejal, da se je Slovenija v zadnjih letih precej zadolžila, polovica teh sredstev pa je šla v javni sektor. Če bi bilo več sredstev namenjenih realnemu sektorju, bi bila Slovenija sedaj po njegovem mnenju morda v nekoliko manjši krizi.

Glavni problem slovenske nekonkurenčnosti je v nekonkurenčnosti slovenskega bančnega sistema, je ocenil Zver. Prepričan je, da je v Sloveniji prisotnega dovolj podjetniškega duha, da bodo na pogorišču nekaterih velikih podjetij lahko zaživela majhna in srednje velika podjetja. "Kriza je lahko tudi izziv, da Slovenija uredi tiste vidike finančnega sistema, ki jih še ni, med drugim tudi samo strukturo gospodarstva," je poudaril Zver.

Preden začnemo razmišljati o izhodu iz krize se moramo vprašati, zakaj je Slovenija krizo občutila veliko bolj kot nekatere druge države, je poudaril Lahovnik. Med glavnimi krivci za nastalo krizo je izpostavil neučinkovito delovanje državnih institucij. "Če se vprašamo, zakaj je v Sloveniji prišlo do tajkunizacije, se je treba vprašati tudi, kakšna je verjetnost, da je v Sloveniji bankir ali menedžer za uporabo nelegalnih sredstev ali zlorabe položaja tudi kaznovan," je še poudaril Lahovnik. Ob tem pa je spomnil, da se nekatere stvari že izboljšujejo in izpostavil sodbo v zadevi Merkur. Obsodbo v omenjeni zadevi je Zver označil kot precedenčni primer slovenskega sodstva.

Poleg gospodarske pa se tako Evropa kot Slovenija po Zverovem mnenju soočata tudi s politično krizo. V politični krizi ljudje manj zaupajo državi in pravnim institucijam, zaradi nezaupanja pa lahko pride do "rojevanja nevarnih stvari", med njimi tudi totalitarizmov, je dejal predsedniški kandidat Zver. Evropska družba ima vrsto mehanizmov za reševanje krize, zato je Zver prepričan, da bo našla rešitev za politično krizo, ki je nastala.