Poletna sezona bi se lahko v petih letih izenačila z zimsko

Lani je devet smučarskih centrov prejelo najobsežnejše investicije v turizmu v zadnjem desetletju, s sredstvi v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov so zgradili novo infrastrukturo in obogatili doživetja. Namen javnega razpisa je bil sicer prestrukturiranje gorskih centrov v celoletna gorska središča s krepitvijo turističnih produktov, ki bodo turiste pritegnili v gorske centre tudi izven zimske sezone.

"Zavedamo se, da ohranitev in nadaljnji razvoj gorskih centrov nista samoumevna. Tovrstna vlaganja so nujni predpogoj, hkrati pa imajo pozitiven vpliv na razvoj regij, kjer se gorski centri nahajajo," je izpostavila generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin.

Gorski centri so na novo sezono pripravljeni. Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavil predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž, so bila vlaganja pomemben korak k nadaljnjemu razvoju celoletnega gorskega turizma po slabi lanski zimi, ki je bila predvsem zaradi visokih temperatur najslabša v zadnjih 20 letih.

Poletni rezultati so bili bistveno boljši kot lanski, je izpostavil. "V gorskih centrih smo beležili več kot 20-odstotno rast, ta pa je bila posledica predvsem vseh dodatnih programov, ki smo jih v okviru celoletnega turizma tudi pripravili," je dejal.

"Formula vlaganja v celoletno infrastrukturo je pravilna in jo je treba nadaljevati," je še dodal Paradiž, ki verjame, da ima gorski turizem v Sloveniji še velik potencial. Trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev, Paradiž pa meni, da ta delež lahko povečajo do 40 odstotkov.

Paradiž je še pojasnil, da slovenska smučišča ohranjajo "neko normalno raven cen, bomo pa letos v povprečju smučali za okoli pet odstotkov dražje". Še vedno pa bo smuka na domačih smučiščih po njegovih besedah bistveno cenejša kot na sosednjih smučiščih v Avstriji in Italiji, kjer so dnevne karte v povprečju od 20 do 30 evrov dražje kot v Sloveniji.

Smučanje in žičnice se sicer ponašajo tudi z nizkim ogljičnim odtisom. Po besedah direktorja Združenja Slovenija Outdoor Mateja Kandareta želijo "razbliniti to nalepko, da je smučanje zelo energijsko potratna in neekološka aktivnost".

Kot je izpostavil, približno 80 odstotkov ogljičnega odtisa nastane pri samem transportu do smučišča, obratovanje žičnic in zasneževanje pa predstavlja le nekaj odstotkov ogljičnega odtisa. "Za zasneževanje 30 hektarov površine smučišče na sezono porabi 30 odstotkov manj elektrike kot celoletno ogrevanje enega olimpijskega bazena," je poudaril.