Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Franc Križanič, danes v senci grožnje širitve dolžniške krize v Evropi razpravljajo novem svežnju pomoči Grčiji, pri čemer bodo poskušali premostiti različna stališča o sodelovanju zasebnega sektorja pri tem projektu.
Pred dobrim tednom je evroskupina na telefonski konferenci dosegla dogovor o izplačilu petega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov pomoči. S tem je Grčija vsaj za zdaj rešena pred bankrotom.
Dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo, ki naj bi državi zagotovil solventnost po letu 2012 in naj bi znašal do 120 milijard evrov, pa je, kot kaže, preložen na september. Finančni ministri naj bi se tako danes poskušali le približati dogovoru, pri čemer je glavno odprto vprašanje vloga zasebnih upnikov.
Minuli teden je bil sicer precej buren, grožnja širitve dolžniške krize na druge države v območju evra je vse večja. V petek so se pokazali znaki, da se dolžniška kriza širi v Italijo, ki je tretje največje gospodarstvo v območju evra. Znaki krize na italijanskih državnih obveznicah, bankah in na borzi so udarili tudi vrednost evra.
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da mora Italija dokazati, da izvaja potrebne reforme. S tem si bo povrnila zaupanje evroskupine.
Drugi sveženj pomoči tudi Portugalski?
Za vznemirjenje je poskrbela tudi Portugalska, kateri je bonitetna agencija Moody's znižala oceno na raven ničvrednosti, in to kmalu po sprejetju programa 78 milijard evrov pomoči državi skupaj z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Po neuradnih navedbah naj bi se že omenjala potreba po drugem svežnju pomoči tej iberski državi.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.