Podržavljenje Banke Celje? Mali delničarji so na nogah

Ljubljanska borza je zaustavila trgovanje z obveznicami Banke Celje. To velja do 24. marca. 

Banka Celje, za katero so v okviru pregledov bank konec minulega leta mednarodne revizijske družbe v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovile kapitalski primanjkljaj v višini 388 milijonov evrov, vse od lani izvaja aktivnosti za dokapitalizacijo. Zaradi obstoječe lastniške strukture je njena uspešna izvedba brez tujega vlagatelja malo verjetna.

Banka Celje je tako v ponedeljek prejela odredbo Banke Slovenije o dodatnih ukrepih za povečanje kapitala. Osnovni kapital mora v višini najmanj 160 milijonov evrov povečati najpozneje do 25. aprila. Če ne, bo vlada uresničila decembra lani dano zavezo po dokapitalizaciji banke in s tem podržavljanju banke ter prenosu terjatev na DUTB, kar bi pomenilo začetek postopka za pridobitev državne pomoči.

Male delničarje čudi naglica

Na novico so se odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije, kjer so ogorčenje izrazili že ob podržavljanju NLB, NKBM in Abanke Vipa ter vložili pobude za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, po kateri je lahko država izpeljala razlastitev obstoječih delničarjev, kar je bil, kot tolmači vlada, pogoj za njen vstop v lastniške strukture bank in s tem državno pomoč, ki jo Evropska komisija dopušča.

Čudi jih naglica Banke Slovenije, vlade in ministrstva za finance, saj ima banka po prvotnem scenariji časa za kapitalske popravke do konca junija. Ob tem pa so izpostavili podatek, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od maja 2011 do marca 2013 sedanji finančni minister Uroš Čufer. "Verjamemo, da je minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in da Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v obremenitvenih testih," so poudarili.

V društvu jih skrbi ponovna razlastitev delničarjev, katere ustavnost presojajo sodniki. Banka Celje ima za 77 milijonov evrov podrejenih obveznic in 15 milijonov evrov hibridnih obveznic, ki jim grozi razvrednotenje. "Protiustavnost novele bodo v kratkem presojali ustavni sodniki, saj naj bi bila ta presoja na dnevnem redu takoj, ko se opredelijo do nepremičninskega zakona," so spomnili v društvu, kjer menijo, da je regulator ravno zato pohitel s skrajšanjem roka.