Podražitve, podražitve ...

Gospodarska rast v Sloveniji se bo letos z lanskih 5,2 odstotka znižala na 4,3 odstotka, v prihodnjem letu pa na štiri odstotke. Skladno z upočasnitvijo rasti se bodo zmanjšali tudi investicijski izdatki, je ocenila Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi.

Brezposelnost v Sloveniji naj bi se letos z lanskih šestih odstotkov znižala na 5,8 odstotka, prihodnje leto pa na 5,6 odstotka, medtem ko naj bi se v celotni EU do leta 2008 znižala na 6,7 odstotka, v območju evra pa na 6,9 odstotka. Takšno znižanje je posledica vse boljših razmer na trgu dela, ki so posledica stabilne gospodarske dejavnosti.

Javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji naj bi letos in prihodnje leto znašal 1,5 bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil po podatkih komisije lani 1,4-odstoten. Povprečje držav z evrom naj bi letos znašalo odstotek BDP. Glavno tveganje za uresničitev napovedi je negotov učinek davčnih reform, opozarja komisija.

Investicije še naprej precejšnje, kljub manjšim vlaganjem

Z upočasnitvijo izjemno ugodne gospodarske rasti v lanskem letu, ki je bila največja po letu 1999, se bodo bistveno zmanjšala vlaganja podjetij. Vendar bodo bruto investicije v osnovna sredstva še naprej precejšnje, in sicer predvsem zaradi vse krepkejše dejavnosti v gradbeništvu.

Stanovanjska gradnja se bo močno krepila do leta 2008, ko se izteče prehodno obdobje, v katerem lahko Slovenija uveljavlja znižano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za stanovanja. Poleg tega Slovenija načrtuje veliko investicijo v gradnjo avtocest, navaja komisija.

Številne podražitve, nevarna davčna reforma

Medtem ko je bila letna stopnja inflacije lani 2,5-odstotka, kar je enako kot leto prej, se letos in v prihodnjem letu Sloveniji obeta zvišanje zaradi cen nafte, liberalizacije trga elektrike in zemeljskega plina, načrtovane s 1. julijem letos, in morebitnih zvišanj stopenj DDV, ki bi utegnila prispevati k 0,8-odstotnem zvišanju inflacije.

Največjo nevarnost za stabilnost javnih financ v Sloveniji predstavlja negotov učinek davčnih reform, saj lahko te povzročijo tako zvišanje ali znižanje proračunskih prihodkov v primerjavi z uradnimi projekcijami, opozarjajo v Bruslju. Državni dolg pa naj bi po napovedih ostal stabilen, pod 30 odstotki BDP.