V DZ več kot 48.000 podpisov za referendum o drugem tiru, Kovačič za kazenski pregon Cerarja in vlade

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je v DZ danes vložila več kot 48.000 podpisov, s katerimi zahtevajo razpis referenduma o zakonu o drugem tiru. Prizadevajo si, da bi bil referendum razpisan na isti dan kot predsedniške volitve, je ob vložitvi podpisov ponovil vodja civilne iniciative Vili Kovačič.

Po njegovih ocenah je današnji dan prelomnica za demokracijo. Kovačič je bil kritičen tudi do obstoječe referendumske ureditve oz. pogojev za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis referenduma ter napovedal, da je to zadnji referendum, ki se ga razpisuje po obstoječih postopkih. Ljudem se po njegovem mnenju zdaj preprečuje, da bi prišli do veljave.

Kovačič je pojasnil, da so v DZ danes prinesli nekaj več kot 48.000 podpisov in po njegovih besedah morajo na referendumu doseči tudi potreben kvorum za uspeh referenduma oz. padec zakona. Prizadevali si bodo za to, da bo referendum razpisan na isti dan kot volitve za predsednika republike. Če to ločijo, je po njegovem mnenju katastrofa. Tisti, ki se istemu datumu upirajo, so po ocenah Kovačiča antidemokrati, saj v demokraciji velja načelo, naj čim več ljudi odloča o čim več stvareh.

SDS podpira razpis referenduma na dan predsedniških volitev

Podobno si prizadevajo tudi v največji opozicijski stranki SDS, ki je pri zbiranju podpisov aktivno sodelovala. Kot je ob vložitvi podpisov poudaril poslanec Ljubo Žnidar, je njihov predlog, da datum referenduma sovpada z datumom predsedniških volitev, "kajti s tem se popolnoma izognemo stroškom".

V SDS jim je po Žnidarjevih besedah sicer jasno, da se bo DZ temu izognil in stroške referenduma naložil državljanom. Po besedah poslanca SDS sta pri projektu sporna predvsem zakon o izgradnji drugega tira in cena projekta. "Trasa, izbor tehnologije je stvar stroke, ne pa da se s tehničnimi stvarmi ukvarjata DZ in državljani. To je neprimerno in to je prvi tak primer v državi," je poudaril.

Mnenje SDS po besedah poslanca Zvonka Laha delijo tudi v NSi, kjer so po poslančevi oceni tudi dobro prispevali k zbranim podpisom. Kot je pojasnil Lah, stranka sicer ni imela svoje stojnice, so pa obrazce razdelili članom in jih pozvali k oddaji podpisa.

"Mislim, da je bil z naše strani dober prispevek, v DZ in na televiziji pa smo bili enotni. Enako razmišljamo kot v največji opozicijski strani in bomo z njimi še naprej," je dejal Lah. Ocenjuje sicer, da bo referendum o zakonu o drugem tiru ogledalo dela te vlade. "Nič novega ni naredila, z 20 let starim projektom gre naprej. Tega ne delajo nikjer," je bil kritičen.

V opozicijski Levici so medtem pripravili novelo zakona o drugem tiru, s popravki pa so želeli popraviti pomanjkljivosti vladnega zakona. Kot je povedal poslanec Matej T. Vatovec, želijo z novelo zagotoviti zlasti boljši nadzor nad projektom in pa doseči, da investicija ostane v slovenski domeni.

Svoje predlog novele so poslali poslanskim skupinam in tudi Kovačiču, a odgovora niso prejeli. V Levici so sicer po Vatovčevih besedah "absolutno za to, da se referendum razpiše na dan predsedniških volitev, če ne drugega, bi bilo to že z finančnega vidika najbolj racionalno".

Po vložitvi podpisov mora državni zbor zdaj referendum razpisati v sedmih dneh, potem ko bo ministrstvo za notranje zadeve preverilo ustreznost podpisov pod zahtevo. Rok za izvedbo referenduma je običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen.

Koalicija glede drugega tira po vložitvi referendumskih podpisov še ni strnila vrst

V SMC so po besedah njihove uradne govornice Lilijane Kozlovič "izjemno razočarani" nad tem, da je bilo zbranih dovolj podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru. Referendumsko pobudo opredeljujejo kot "čisto politično vprašanje". V DeSUS vztrajajo pri dodatnih pojasnilih ministra Petra Gašperšiča, od česar bo odvisen tudi rezultat referenduma.

"Če smo do danes še računali, da do referenduma o drugem tiru ne bo prišlo, smo žal priča realnosti in je referendum pred nami," je po današnji vložitvi podpisov za razpis referenduma v DZ dejala Kozlovičeva. Ob tem je poudarila, da SMC, ki se zavzema za pravno državo, spoštuje pravico državljanov, da se odločajo po svoji vesti.

Slovenija se je po njenih besedah 25 let le pogovarjala o projektu drugega tira. S tem smo zamudili priložnosti za razvoj, za odprtost in tudi povezanost s svetom, je izpostavila. "Da ne govorimo, kako to vpliva na strateški položaj Luke Koper," je poudarila. Projekt tako Slovenija po prepričanju SMC potrebuje.

V SMC so danes tako "še bolj kot kdajkoli prej prepričani, da je treba z izgradnjo drugega tira začeti že letos," je poudarila Kozlovičeva in dejala, da so v SMC "izjemno razočarani" nad tem, da so se zbirali podpisi za referendum o zakonu o drugem tiru.

Pobudo za razpis referenduma o projektu so v SMC opredelili kot "čisto politično vprašanje". "Dejstvo je, da je z namenom rušenja SMC in naše vlade opozicijska SDS z Janezom Janšo na čelu pripravljena žrtvovati naš odlični projekt drugi tir in žrtvovati ugled Slovenije v mednarodni skupnosti," je menila Kozlovičeva.

Ob tem je poudarila, da za SMC drugi tir ni predvolilni boj in da so v SMC na splošno proti takšnim delitvam, kot smo ji priča. "Zdaj se naša javnost umetno deli na tiste, ki so za projekt, in tiste, ki so proti projektu," je dejala.

Da so politični apetiti v Sloveniji še vedno preveliki, kaže po njenem mnenju tudi predlog za kazenski pregon premierja Mira Cerarja in vlade, ki ga je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič podal na državno tožilstvo. "Kot stranka, ki se zavzema za pravno državo, se tega ne bojimo, tudi predsednik vlade ne," je še zatrdila.

Odločitev glede sodelovanja v kampanji bo stranka DeSUS sprejela na organih stranke, to temo bomo verjetno odprli že naslednji teden. "Si pa želimo, da se razčistijo nekatera odprta vprašanja, zato od ministra Gašperšiča pričakujemo določene odgovore," so zapisali in izpostavili, da to pričakuje tudi javnost in od tega bo verjetno odvisen tudi rezultat referenduma.

"Če ne bo odgovorov, bo več možnosti, da referendum uspe," menijo v DeSUS. Menijo sicer, da je za razvoj Slovenije drugi tir izjemnega pomena, a vztrajajo, da mora biti cena poštena, da je vzpostavljen civilni nadzor in da je projekt racionalen.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno imeti referendum na isti dan kot predsedniške volitve, za kar si prizadevajo pobudniki referenduma, v DeSUS odgovarjajo, da je to vredno premisleka, a da je to odločitev predsednika DZ.

V poslanski skupini SD pa so izrazili upanje, da referendumska pobuda ne bo ogrozila pravočasnega dokončanja projekta drugega tira. Pobudniki in vsi udeleženci referendumske kampanje po njihovih navedbah prevzemajo svoj del odgovornosti, da bo razprava konstruktivna in ne razdiralna. Ob tem so izpostavili, da referendumsko odločanje kot legitimna demokratična pravica državljanov ponuja možnost odgovornim, da uspešno ubranijo zastavljene rešitve.

Na vprašanje, če bi moral referendum o drugem tiru potekati hkrati s predsedniškimi volitvami, pa so odgovorili, da se jim to ne zdi potrebno.

Referendum bo predvidoma v septembru

Predsednik DZ Milan Brglez je že napovedal, da bo referendum predvidoma v septembru, nikakor pa ne hkrati s predsedniškimi volitvami. V Brglezovem kabinetu so danes za STA pojasnili, da je predsednik DZ pri razpisu referenduma vezan na roke, ki jih določa zakon. Če upoštevamo zakonske roke, je možnost, da bi se volivci odločali o obeh temah na isti dan, izjemno majhna oz. skoraj nemogoča, so zapisali.

Prav tako predsednik DZ po navedbah iz njegovega kabineta poudarja, da sta obe temi, tako drugi tir kot izbira predsednika, za prihodnost Slovenije izjemno pomembni in vsebinsko različni, zato je po njegovem mnenju nujno, da se kampanji ločita in da se volivci lažje posvetijo vsaki temi posebej.

Prvi možni rok za izvedbo referenduma je po pojasnilih iz kabineta sicer 24. september.

Po vložitvi podpisov mora državni zbor sedaj referendum razpisati v sedmih dneh, potem ko bo ministrstvo za notranje zadeve preverilo ustreznost podpisov pod zahtevo. Rok za izvedbo referenduma je običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen.

Za zavrnitev zakona na referendumu mora več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Takšna ureditev je v veljavi od sprememb ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona.

Referendum o drugem tiru bo tretji referendum doslej, izpeljan po teh pravilih. Junija 2014 pobudnikom referenduma zaradi prenizke udeležbe ni uspelo zavrniti novele zakona o arhivih. So pa volivci na referendumu decembra 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi.

Aktivnosti se nadaljujejo

Na ministrstvu za infrastrukturo medtem z aktivnostmi nadaljujejo. Z dobro novico je sicer vlado v petek razveselila evropska komisarka Violeta Bulc, ki je v Ljubljani sporočila, da je Slovenija z drugim tirom uspešno kandidirala na tretjem razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope.

Za pripravljalna dela in arheološka ter geološka dela bo namenjenih 44,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je po objavi rezultatov razpisa poudaril, da je treba z aktivnostmi nadaljevati, saj gre za velik projekt. "Ko bo referendum razpisan, se bomo usedli in videli, kako naprej in če je treba kakšne stvari spremeniti," je dejal.

Slovenija se namerava sicer z drugim tirom do 14. julija prijaviti še na t.i. blending razpis, na katerem na infrastrukturnem ministrstvu računajo na med 80 in 100 milijonov evrov sredstev.

'Z drugim tirom nadaljujemo po prvotnem načrtu'

Vlada s projektom drugi tir nadaljuje po prvotnem načrtu, saj imamo na obstoječi progi številne težave, je poudaril državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Leben. Podjetje 2TDK se bo do 14. julija prijavilo na nov razpis za nepovratna evropska sredstva, avgusta pa bo objavljen razpis za pripravljalna dela, je dodal.

"Scenarij A pomeni, da gradimo na rezultatih, ki smo jih prejeli prejšnji teden. V petek je namreč Evropska komisija dodelila 44,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za pripravljalna dela za projekt drugi tir," je uvodoma spomnil državni sekretar.

S tem je po Lebnovem mnenju komisija na nek način potrdila model, koncept tehnične izvedbe ter samo finančno konstrukcijo, ki jo je zastavila vlada.

"Nadaljujemo tako, da bo 14. julija na razpis prijavo oddalo podjetje 2TDK, seveda bo ministrstvo tehnično in strokovno pomagalo pri pripravi same prijave. Druga pomembna stvar pa je, da bomo avgusta objavili razpis za pripravljalna dela na projektu," je še pojasnil državni sekretar.

Razpis za pripravljalna dela bo medtem po Lebnovih besedah odprt okoli tri mesece, računajo pa, da bo vmes tudi referendum, nato bodo lahko nadaljevali z delom.

Leben je zavrnil možnost, da bi šli na ministrstvu v razmislek o novih trasah, za kar si prizadevajo pobudniki referenduma o vladnem zakonu o drugem tiru. Kot je dejal, je šlo pri izbiranju trase za dolgoleten proces, trasa, ki je predvidena sedaj, pa je bila potrjena leta 2005.

Državni sekretar je spomnil še, da bo gradnja drugega tira potekala v dveh fazah. Prva je ta, kakršno veleva gradbeno dovoljenje, in sicer gradnja cevi v polnem premeru ter servisna cev, ciljajo pa, da bi bilo gradbeno dovoljenje za dvotirno progo dopolnjeno do konca leta.

"To pomeni, da bi lahko v prvi fazi delali servisno cev v polnem premeru 70 kvadratov, s sklepom vlade v začetku meseca pa smo dobili navodilo, da začnemo delati pravne in strokovne podlage za državni prostorski načrt, da bomo lahko dolgoročno na isti trasi zgradili tudi drugi tir," je dejal.

Rok za prvo fazo je 2025, za drugo pa Leben računa, da bo imel odgovore do konca poletja.

V pregon Cerarja in vlade zaradi zavajanja in oškodovanja davkoplačevalcev

Predsednik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je na okrožno državno tožilstvo podal predlog za kazenski pregon premierja Mira Cerarja in vlade. Prepričan je, da sta tako vlada kot Cerar zavestno in z namenom oškodovanja zavajala davkoplačevalce v zvezi s projektom drugi tir.

Kovačič je pojasnil, da je predlog za pregon vlade in Cerarja podal zato, ker so ga pristojni organi dolžni obravnavati, ovadbo pa bi lahko z "levo roko zavrgli".

"Predlog so dolžni izvajati po uradni dolžnosti in na stroške države, ne davkoplačevalcev. Ta oblika je edini izhod za takšne primere," je dejal.

Prepričan je, da sta vlada in Cerar "zavestno, z namenom oškodovanja, z lažnim prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in pustila v zmoti slovenske državljane, jih s tem zapeljala, da v škodo svojega ali tujega premoženja opustijo podporo referendumu o drugem tiru".

Državi sta vlada in Cerar s tem povzročila večjo premoženjsko škodo in storila kaznivo dejanje goljufije, ocenjuje pobudnik referenduma.

"Nujno je, da se pristojni organi na takšne nezakonitosti ustrezno odzovejo in naredijo revizijo celotnega finančnega dela projekta drugega tira in njegovega prikazovanja poslancem ter javnosti, saj bo v prihodnosti izgradnja prinesla državljanom veliko škode - tako finančne kot materialne," je ponovil.

Kovačič sicer predlaga, "da se poda kazenska ovadba zoper obdolžena in sproži preiskovalna dejanja po uradni dolžnosti v skladu s pristojnostmi".

Podobno se je dogajalo tudi s projektom šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), a se po Kovačičevih besedah tedaj ni nihče zganil in so šle zadeve naprej. "Danes davkoplačevalci delujemo preventivno, da se stvari ne zapeljejo v nepovratno smer," je še dejal na današnji novinarski konferenci.