Podpisan dogovor za stabilnejši evro

Posebno finančno vzvodje (special purpose vehicle) ima status pravne entitete s sedežem v Luksemburgu in je namenjeno usklajevanju morebitne pomoči državam v območju evra. Če bi katera od članic območja evra potrebovala pomoč, bi ji druge priskočile na pomoč z jamstvi za posojila.

Delež Slovenije v okviru tega instrumenta naj bi bil do 2,851 milijarde evrov. Instrument je del širšega sistema za zagotavljanje stabilnosti evra, ki vključuje tudi mehanizem 60 milijard evrov posojil iz proračuna EU in do 250 milijard evrov posojil Mednarodnega denarnega sklada, torej skupaj do 750 milijard evrov posojil.

Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je po podpisu povedal, da je Luksemburg postal prvi delničar nove "družbe z omejeno odgovornostjo", ki bo upravljala posebno finančno vzvodje. Postopoma naj bi se junija pridružile še preostale države v območju evra, ko izvedejo vse postopke. Celoten proces, vključno z imenovanjem predsedujočega upravi, naj bi bil končan v prihodnjih dneh.

Evropski komisar za denarne in ekonomske zadeve Olli Rehn je izpostavil hitro vzpostavitev tega instrumenta, češ da je bil dogovorjen šele pred slabim mesecem. To po njegovih besedah pomeni, da ni nobene negotovosti več glede tega, ali je Evropa sposobna izpolniti svoje obljube. Poudaril je treba tudi, da je ključno, da instrument temelji na enako strogih pogojih kot mehanizem posojil Grčiji. To pomeni, da se bodo morale države, ki bi želele zaprositi za posojila v okviru tega instrumenta, z EU in Mednarodnim denarnim skladom dogovoriti o podobnem programu, kot se je Grčija, torej se zavezati k bolečim ukrepom za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga ter za izvedbo strukturnih reform.

Med prvimi v vrsti za pomoč iz tega instrumenta se omenjata Portugalska in Španija. Juncker in Rehn sta državi danes že opozorila, da sta njuna programa reform sicer "pogumna in ambiciozna", a da bosta morali za obdobje po letu 2011 pripraviti še dodatne ukrepe za javnofinančno konsolidacijo ter strukturne reforme na trgu dela in v bančnem sektorju.

Po srečanju evroskupine se je v Luksemburgu sestala še delovna skupina za proračunske in ekonomske reforme pod vodstvom predsednika EU Hermana Van Rompuya, ki se je prvič sestala 21. maja, ko se je strinjala, da v EU obstaja "širok konsenz" za finančne in politične sankcije za kršitelje proračunskih pravil. Takrat je opredelila štiri glavne cilje svojega dela: zagotoviti večjo proračunsko disciplino, opredeliti poti za zmanjšanje razlik v konkurenčnosti, vzpostaviti učinkovit krizni mehanizem in okrepiti ekonomsko upravljanje v institucionalnem smislu. Slovenijo v njej zastopa minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki pa ga danes ni v Luksemburgu.