Podpis energetskega sporazuma

Evropska komisija glede prodaje deleža Naftne industrije Srbije (Nis) ruskemu Gazpromu od Srbije "kot dela energetske skupnosti" pričakuje, da dogovor med stranema popolnoma spoštuje evropski pravni red, ki ga morajo spoštovati vse članice energetske skupnosti, torej tudi Srbija.

Evropska komisija je v odzivu na današnji podpis energetskega sporazuma med Rusijo in Srbijo, ki predvideva tudi prodajo Nisa, izrazila pričakovanje, da bosta tako Srbija kot Rusija - prva kot del energetske skupnosti in druga v okviru energetskega dialoga EU-Rusija - posredovali informacije o poslu. Pogodba o energetski skupnosti je stopila v veljavo 1. julija 2006, pogodbenice pa so poleg Evropske skupnosti Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora, Makedonija, Albanija ter misija začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK).

Gazprom bo kupil večinski delež

Srbija in Rusija sta danes podpisali energetski sporazum, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Južni potok, ki bo Rusijo povezoval z južno Evropo. Sporazum tudi predvideva, da bo ruski plinski gigant Gazprom preko svoje hčerinske družbe Gazprom Neft kupil 51 odstotkov največje srbske naftne družbe Nis. Ceno, za katero naj bi Gazprom kupil večinski delež Nisa, ob podpisu pogodbe niso razkrili.

Srbija je po Bolgariji druga država, ki je v zadnjem tednu podpisala energetski sporazum z Rusijo. Bolgarija in Rusija sta minuli petek podpisali tri sporazume na področju energetike - o gradnji druge bolgarske jedrske elektrarne, naftovoda iz Bolgarije v Grčijo ter tako imenovanega Južnega toka, po katerem bo preko Bolgarije v Evropo potoval ruski plin.

Plinovod, ki ga bosta gradila ruski Gazprom in italijanski ENI, bo prvi, ki bo vodil preko Črnega morja v Bolgarijo ter se nato razdelil v dva kraka: enega severozahodno do Avstrije in drugega južno do Grčije in nato zahodno do juga Italije. Plinovod bo imel zmogljivosti prenosa 30 milijard kubičnih metrov plina letno, od česar naj bi preko Srbije šlo letno 10 milijard kubičnih metrov plina. Ocenjeni stroški gradnje plinovoda, ki si jih delita Gazprom in ENI, znašajo 10 milijard evrov.