Podjetniki vse bolj nestrpni

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je pred vse večjim izzivom. Podjetniki, predvsem tisti, ki delujejo na področju informacijske tehnologije, svarijo, da bo treba spremeniti veliko postavk na poti k boljši javni digitalni storitvi, pri čemer smo še vedno na začetku. "Slovenija da premalo poudarka analitičnim pristopom, javne službe si ne upajo najeti svetovalnih podjetij po vzoru tujine, ker se bojijo nasprotovanja javnosti pri porabi sredstev za svetovalne storitve. Pri projektih takšnih razsežnosti je to nujno," meni Samo Kumar, izvršni direktor IBM Slovenija, ki je po podatkih z ERAR-ja z državno upravo v zadnjih 20 letih sklenilo za 190 milijonov evrov poslov.

Skupna vstopna točka za javne storitve ostaja največja težava. Državljani danes dostopamo do storitev javne uprave prek številnih spletnih mest. To so denimo E-uprava, zVEM, SPOT, e-Prostor, Zpiz, Erar, Zavod za zaposlovanje, pri čemer so platforme med seboj nezdružljive. "Čeprav imamo ministrstvo z novim imenom, je v ozadju proces, ki poteka že dlje časa. Številne storitve, kot denimo SIpass, državljani s pridom uporabljamo," pravi mag. Edmond Pajk, namestnik generalnega direktorja ZPIZ, a manjka povezanost javnih storitev. "Težava je neujemanje pogleda na storitve neke javne službe, ki ponuja delček storitve in na drugi strani državljana, ki pričakuje enotno storitev, ne glede na to, ali je v ozadju ena organizacija ali 100 organizacij. Manjka pa zato, ker je to težko izvesti."

Nekatere "ex-Yu" države nas že prehitevajo

Potrebovali bi eno skupno vstopno točko, kjer se različna ministrstva povežejo v skupno platformo, je prepričan Aleš Leskošek, izvršni direktor Comtrade. "Lep primer je zaposlovanje tujcev, proces traja tudi pol leta, čeprav nujno potrebujemo visokotehnološki kader. Tukaj bi potrebovali eno vstopno točko, recimo Policijo, za preverbo nekaznovanosti, Zavod za zaposlovanje za delovna dovoljenja in podobno, te službe bi morale delovati usklajeno. To bi bil napredek." 

Podjetje pomaga tudi pri digitalizaciji javne uprave v Srbiji. Tam razvijajo e-dozvolu oziroma e-dovolilnico, pri čemer so vključili več partnerjev in državnih organov. Pri nas po njegovem manjka odločnosti, da bi nekdo ali neko ministrstvo prevzelo iniciativo in začelo preobrazbo. "Pri nas preveč skrbimo vsak za svoj otok, ki ga sicer dobro obvladujemo, manjka pa skupna storitev in morda je Ministrstvo za digitalno izobrazbo ta ustanova, ki lahko prevzame to vlogo."

Slovenija je trenutno med najslabšimi državami sedemindvajseterice držav EU pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Doslej je od Evropske komisije prejela 50 milijonov od poldruge milijarde evrov, ki so ji na voljo. "Na tem področju precej zamujamo," svari Zdravka Zalar, direktorica IKT podjetja SmartIS, aktivnega tudi na Hrvaškem. "Hrvati znajo napisati razpise tako, da sredstva pridobijo, medtem ko se pri nas pretirano ukvarjamo s papirologijo." Hrvaška je med najuspešnejšimi članicami pri črpanju sredstev.

Tudi v Slovenskem tehnološkem forumu, novoustanovljenem združenju, ki zastopa visoko tehnološka podjetja, pozivajo k čim prejšnji digitalizaciji. Glavni problem je birokracija, ki trenutno zelo otežuje zaposlovanje. "Digitalna storitev, ki bi združila vse na enem mestu, bi postopke in poslovanje zelo olajšala. Drugi problem so tuje investicije, kjer mora tuji vlagatelj fizično v Slovenijo podpisat dokumente. Danes se v razvitem svetu takšne storitve rešujejo digitalno. V Sloveniji se zato zavzemamo za implementacijo E-notarja, kjer bi lahko dokumente potrjevali prek spleta," dodaja Anže Voh Boštic, strokovni vodja. V združenju izpostavljajo tudi javne razpise v informacijskem sektorju, ki so običajno spisani tako, da se nanje lahko prijavijo le največji, manjša tehnološka podjetja pa nimajo dovolj zmogljivosti, da bi pri takšnih razpisih lahko sodelovala. Zato se zavzemajo za razbitje razpisov na manjše enote, kjer bi lahko kandidirala tudi manjša podjetja, s čimer bi pospešili rast tehnološkega sektorja.