Podjetni Slovenci lani za svoje ideje od vlagateljev zbrali rekordnih 60 milijonov. Poglejte, kdo je zbral največ

Za slovenskimi startupi je uspešno leto. Slovenci so namreč lani zbrali za 60 milijonov dolarjev sredstev tveganega kapitala, kar je toliko kot vsa leta doslej skupaj.

Boštjan Špetič, ki je danes gostoval na 21. Startup cafeju, sicer pa je znan kot soustanovitelj enega prvih in najuspešnejših slovenskih startup podjetij Zemanta ter kot poslovni angel sklada tveganega kapitala Silicon gardens in nadzornik brazilskega startupa Rockontent, sicer ocenjuje, da se na področju startupov trendi spreminjajo. "Če so bile nekoč na udaru aplikacije, se zdaj pojavljajo novi trendi," pravi in izpostavlja vse več rešitev s področja zdravja ali različnih oblik strojne opreme.

Startupi sicer globalno gledano 99-odstotkov kapitala naberejo pri ponudnikih tveganega kapitala in odstotek iz državnih sredstev. Kljub temu se Špetiču prispevek države ne zdi zanemarljiv. "Denar z državnih razpisov se razporeja tako, da ne tvegajo preveč, vendar je pomagal številnim podjetnikom."

Odpiranje startup podjetij je pri Slovencih vse bolj priljubljeno. A če imamo na eni strani zgodbe samostojnih podjetnikov iz nuje, Špetič meni, da startupov ni naplavila kriza. Pa čeprav številni, ki so zapluli v te vode spadajo v generacijo, trenutno staro od 25 do 35, ki jo nekateri v obdobju slabih razmer na trgu dela imenujejo kar "izgubljena". "Gre za ljudi, ki igrajo na globalnem trgu, se ne ukvarjajo s slovenskimi zdrahami in se ne prodajajo medijem. Enostavno delajo svojo stvar, tisto, kar bi delali tudi v drugačnih razmerah," meni Špetič.

Slovenska startup podjetja se pri nas kalijo v več članih slovenskega startup ekosistema, kar je po Špetičevem mnenju zelo pomembno, saj gre za "sceno", oddaljeno od tradicionalnih ustanov. "Na zavodu za zaposlovanje je 120.000 ljudi, vendar so to drugačni profili," meni. Najbolj kvalitetne kadre se tako po njegovem najde v najbolj kreativnih okoljih.

Kljub temu je slovenski startup ekosistem - tudi ali pa predvsem - na področju dostopa do finančnih sredstev svetlobna leta za prestolnicami startupov, denimo ZDA, kjer je tveganega in drugega kapitala že desetletja na voljo v velikih količinah, ali pa Londona, ki izstopa v Evropi in po mnenju Špetiča v nekaterih pogledih že prekaša startup sceno New Yorka. Je pa našel nekaj vzporednic z Brazilijo, kjer je tudi prisoten. Startup podjetij je veliko, skladov tveganega kapitala pa malo:"So pa podjetniki izjemno prodajno usmerjeni. Čim prej želijo do strank, da se financirajo s prodajo, kar v Sloveniji ni nujno vedno prisotno," razlaga.

Po uspeh je treba v tujino

Številni slovenski startupi znanje in izkušnje nabirajo v tujih pospeševalnikih. Špetič meni, da je to neprecenljiva izkušnja, saj omogoča 3 ali 6 mesecev popolne osredotočenosti na projekt ob nasvetih najboljših mentorjev iz prakse. Ob pojavu vse več za določeno področje specializiranih pospeševalnikov, mladim startupom svetuje, da se, če obstaja pospeševalnik za njihovo specifično področje, odpravijo prav tja.

Ocenjuje pa tudi, da je za uspeh startupa potrebna izkušnja iz tujine. "Če hočeš kdaj prodajati v tujino, moraš biti na tem trgu prisoten, ga spoznati, spoznati kulturo, stranke ... Prav tako prej ali slej podjetje zraste do te mere, da je potrebna podporna mreža, ki je preko interneta ni mogoče postaviti."