Zloma finančnega sistema v Sloveniji ne bo?

Ob skupaj 4,9 milijona evrov sklenjenih poslih so se na Ljubljanski borzi pocenile praktično vse delnice. Vlagatelji so se po besedah borznih analitikov na zavrnitev ameriškega načrta za reševanje finančne krize odzvali tako kot vlagatelji na ostalih kapitalskih trgih po svetu. V prvih minutah trgovanja je zavladala panika, ki je vodila v množično prodajo delnic, nato pa se je trg nekoliko umiril.

Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 6188,15 točke, kar je 266,63 točke oz. 4,13 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 63,07 točke oz. 4,39 odstotka na 1371,97 točke.

Najbolj prometne so bile delnice novomeškega proizvajalca zdravil Krka, s katerimi je bilo sklenjenih za 2,3 milijona evrov poslov. Ob koncu trgovanja se je njihov enotni tečaj oblikoval pri 74,40 evra, kar je 5,88 odstotka manj kot v ponedeljek.

Najbolj so se danes pocenile delnice ljubljanskega prehrambenega podjetja Žito (-9,93 odstotka na 180,05 evra). Nič kaj dosti bolje se ni godilo delnicam Istrabenza (-7,29 odstotka na 60,54 evra), Gorenja (6,71 odstotka na 24,9 evra), Luke Koper (-6,47 odstotka na 43,37 evra) in Aerodroma Ljubljana (-6,12 odstotka na 61,04 evra).

'Banke v Sloveniji pozorno spremljajo stanje na svetovnih trgih'

Z Banke Slovenije (BS) so sporočili, da je imela odločitev kongresa ZDA močan posreden učinek na finančne trge, kjer se je negotovost finančnih institucij še povečala. Glede na vpetost slovenskih bank v mednarodne finančne trge, to pomeni, da se je možnost dostopanja do tujih finančnih virov zaostrila, pravijo v BS.

Glede slovenskih bank pa v Banki Slovenije navajajo, da „na osnovi stikov z bankami ugotavljamo, da situacijo pozorno spremljajo in razmeram prilagajajo upravljanje z likvidnostjo“.

V kolikor bi takšno stanje trajalo dlje časa, bi se tveganje refinanciranja v tujini odrazilo tudi pri naših bankah, opozarjajo. Morebitnemu pomanjkanju kratkoročne likvidnosti pri bankah pa je namenjena ponudba instrumentarija Eurosistema.

Bajuk: Slovenski bančni sistem je stabilen

Minister za finance Andrej Bajuk pa pravi, da na podlagi podatkov in analiz Banke Slovenije ugotavlja, da je slovenski bančni sistem stabilen in zagotavlja, da so vloge varne. „Ministrstvo za finance bo storilo vse, kar je v njegovi pristojnosti, da se bo ta stabilnost obdržala in da bodo prihranki prebivalstva še naprej varni," je še dodal.

V Združenju evropskih bank pa so ocenili, da na evropski ravni ni pričakovati takšnih težav, kot smo jim priča v ZDA. Negotovost na finančnih trgih se je začela v ZDA, zato v EBF pozdravljajo ukrepe ameriške vlade za umiritev razmer na trgih.

Ob tem v združenju evropskih bank poudarjajo, da se v EU ne morejo ponoviti razmere na trgu posojil, kot so v ZDA, saj so posojila v uniji zavarovana, ta zavarovanja pa tudi pozavarovana.

'Bančna industrija temelji predvsem na zaupanju'

Borzni analitik Matej Tomažin je za 24ur.com povedal, da so se svetovne borze odzvale na zavrnitev plana v ameriškem predstavniškem domu. V ZDA so zabeležili največji padec tečajev v absolutnih vrednostih. Vpliv pa se je poznal tudi v Aziji in Evropi, kjer pa se že zaznava umiritev padanja tečajev. „Tudi ljubljanska borza se tej psihologiji vlagateljev, negativni klimi ni izognila,“ je povedal Tomažin. Pojasnil je, da bančna industrija temelji predvsem na zaupanju, z nelikvidnostjo pa se pojavi to, da banke ne zaupajo več. Tako tudi podjetja lahko ne dobijo kratkoročnih kreditov, kar lahko vpliva tudi na to, da nekatera podjetja ne bodo mogla izplačati plač. Tomažin pravi, da se bo finančna kriza poznala tudi v Sloveniji, vprašanje pa je, kje bodo banke videle dostop do novega vira denarja. Ali je sistem v slovenskih bankah urejen ali pa so se tudi znašle v tem primežu, pa Tomažin ni želel komentirati.

Kot je za 24ur.com pojasnil direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete France Križanič je bila finančna kriza najprej realna, potem pa je postala tudi psihološka. Glavni problem bank je, da dolžniki dolgov ne poravnajo, zato se banke znajdejo v likvidnostnih in solventnih težavah. Ko pride tak vpliv v neko veliko finančno institucijo, so posledice lahko vidne po celem svetu. Temu se pravi sistemsko tveganje, na katerega mora država reagirati, običajno pa reagirajo najprej centralne banke, je pojasnil Križanič. Kar je bilo pri finančnem načrtu ameriške vlade novo, je to, da bi ameriška država nudila finančno injekcijo, kar pa je po mnenju Križaniča precej nenavadno za ZDA. Ameriška država bi tako tudi lastniško vstopila v institucije in zato verjetno republikanski kandidati niso podprli načrta. Vstop države v finančne institucije bi bil verjetno tudi precej tvegan. Tako meni Križanič, da bo na to temo v ZDA še veliko pogovorov.

Križanič meni, da bi se kriza utegnila poznati tudi v Sloveniji, odvisno od tega, koliko so banke odvisne od teh mednarodnih finančnih tokov. V tem primeru bi prva morala reagirati Centralna banka, potem pa tudi fiskalna politika. V kolikor se banke soočajo z nelikvidnostjo, težje odobravajo kredite in temu pravimo 'credit crunch', pravi Križanič. Ta credit crunch pa lahko vpliva na celoten trg. Sicer pa so se kreditne marže tudi v Sloveniji v zadnjem letu dvignile za 50 odstotkov, kar je ravno posledica credit cruncha, še pravi Križanič.

Šrot: Kriza se nas bo dotaknila

Ob robu okrogle mize Kako kupiti ceneje in več znanja ter ob predstavitvi knjige Branka Žibreta Strateška nabava je Boško Šrot dejal: "Kriza se nas še ni dotaknila, a vemo, da se nas bo. Čutimo pritisk predvsem pri zvišanju obrestnih mer. Zavedamo se, da bo ta kriza prizadela vsa podjetja, vso ekonomijo in tudi vse posameznike," je dejal Šrot. Na vprašanje, kako se rešiti iz finančne krize, pa je po njegovih besedah "težko odgovoriti".

Benedek: Varčevanje v NLB se povečuje

Direktor področja finančnih trgov in zakladništva NLB Skupine David Benedek je v imenu NLB povedal, da rezultati poslovanja v prvih osmih mesecih kažejo, da uspešno poslujejo, „posebej pa smo zadovoljni s povečevanjem varčevanja, kar kaže na veliko zaupanje naših komitentov“. Kot je še povedal je NLB trdna banka s konzervativno usmeritvijo in kvalitetnim portfeljem.

Sicer pa v NLB dogajanje na svetovnih trgih pozorno spremljajo. „Centralne banke so skupaj z državno pomočjo v zadnjih dneh izkazale pripravljenost za podporo bančnemu sistemu tako v ZDA kot v Evropi, kar je po našem mnenju pozitiven signal za umiritev trgov,“ še meni Benedek.

Se bo kriza še poglobila?

Kapitalski trgi se bojijo poglobitve krize, čeprav so se po katastrofalnem začetku trgovanja uspeli nekoliko umiriti. Na tokijski borzi se je danes indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, znižal na najnižjo raven v zadnjih treh letih. Trgovanje je končal pri vrednosti 11.259,86 točke, kar je 483,75 točke oz. 4,12 odstotka manj kot v ponedeljek.

Že v ponedeljek so potonile delnice na Wall Streetu; indeks Dow Jones je izgubil kar sedem odstotkov. Kot je ocenil glavni ekonomist pri ANZ Bank Cameron Bagrie, trgi potrebujejo gotovost in stabilnost, a so trenutno povsem nefunkcionalni.

Vlagatelji na azijskih borzah so po objavi novice, da je ameriški kongres zavrnil načrt za rešitev finančne krize, planili k prodaji delnic in se osredotočili na varne naložbe, kot so obveznice in zlato, ki se je že podražilo.

Padec tudi na evropskih borzah

Tudi tečaji na vodilnih evropskih borzah so trgovanje začeli v rdečem. Indeks FTSE 100 na borzi v Londonu je izgubil 0,88 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu 1,63 odstotka, indeks CAC 40 se je na pariški borzi znižal za 0,81 odstotka, indeks ATX na borzi na Dunaju za 3,33 odstotka, indeks MibTel na borzi v Milanu za 4,74 odstotka, indeks SSMI na švicarski borzi za 0,40 odstotka, indeks Bel-20 na bruseljski borzi pa je izgubil 1,16 odstotka.

Ponedeljkova zavrnitev 700 milijard dolarjev težke finančne injekcije za rešitev ameriškega finančnega načrta v predstavniškem domu je bilo presenečenje, saj so tako republikanski voditelji kot demokrati sanacijski načrt podprli. Kljub temu pa v ameriškem predstavniškem domu republikancem ni uspelo zagotoviti dovolj glasov. Proti predlogu je glasovalo 228 predstavnikov, za pa 205. Od tega je podprlo načrt le 65 republikancev, le ena tretjina, medtem ko je plan podprlo 140 demokratov, torej 60 odstotkov. Finančni načrt, ki ga je osnoval finančni minister Henry M. Paulson Jr., sta podprla tudi oba predsedniška kandidata. Demokrati so tudi obtožili republikance, da niso zbrali dovolj glasov za podporo. Republikanski predstavnik Južne Karoline James E. Clyburn je po glasovanju povedal, da je „67 odstotkov republiških predstavnikov postavilo najboljši interes našega velikega naroda pred politično ideologijo“.

Republikanski nasprotniki načrta so izpostavljali ideološko nasprotovanje vladnim intervencijam, liberalni demokrati pa so povedali, da ne mislijo hiteti na pomoč tajkunom z Wall Streeta. Med drugim so dejali tudi, da se ne strinjajo, da bi z davkoplačevalskim denarjem reševali finančne gigante samo zato, da bi lahko še naprej ostali bogati. Po drugi strani pa so zagovorniki načrta, predstavniki vlade in predsednik George W. Bush svarili pred vplivom, ki ga finančna kriza ima in ga bo še imela na ameriško in svetovno ekonomijo. Ker je finančni načrt med ljudmi precej nepopularen, nekateri za zavrnitev krivijo tudi bližajoče se volitve v predstavniški dom. Kot je povedala republikanska predstavnica Ohia Deborah Pryce, so imele ponovne volitve „veliko večji vpliv, kot sem pričakovala“. Nekateri republikanci pa so za poraz okrivili tudi predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki je pred glasovanjem za nastale razmere obtožila predsednika Busha in republikance.

Ameriški predsednik Bush je bil nad izidom glasovanja razočaran, poudaril pa je, da „bomo še naprej iskali rešitve za situacijo“. Glavni arhitekt načrta, finančni minister Paulson, pa je povedal, da bo še naprej sodeloval z kongresnimi voditelji, „da bi našli način, kako bi sprejeli razumljiv načrt za stabilizacijo našega finančnega sistema in zaščitili Američane“. Oba predsedniška kandidata – republikanski John McCain in demokratski Barack Obama – sta že ponovno pozvala k hitrim akcijam, čeprav njune volilne kampanje delno krivijo druga drugo za poraz načrta.

V kolikor bi načrt podprl predstavniški dom, bi ga mogla podpreti še oba domova ameriškega kongresa.