Po kritikah na račun sramotnih obresti na depozite NLB napovedala dvig

Slovenske banke beležijo rekordne dobičke. V prvih šestih mesecih letos so ustvarile 533,1 milijona evrov dobička pred davki, kar je 150,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil s 466,8 milijona evrov višji za 144,8 odstotka. Ob teh številkah so mnogi zastrigli z ušesi, še posebej sedaj, ko državo čaka izredno zahtevna in draga obnova po poplavah, zato ni čudno, da so se tudi na strani vlade začele pojavljati ideje, da bi uvedli davek na dobiček bank, čemur bančniki ostro nasprotujejo. 

Na drugi strani pa so vse glasnejša opozorila, da banke svoje dobičke kujejo predvsem na račun nizkih obrestnih mer na depozite, ki so v večini slovenskih bank res zelo nizke. V bistvu, če jih primerjamo z ostalimi državami evroobmočja, so v Sloveniji najnižje!

Slovenija na dnu lestvice

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) za junij letos je Slovenija na dnu lestvice vseh držav s povprečno obrestno mero na depozite z vezavo do enega leta v višini 0,73 odstotka, pri čemer je povprečje za evroobmočje 2,73 odstotka. Najvišje obrestne mere imajo Estonija, Francija, Italija, Litva in Belgija (vse nad tri odstotke), najnižje pa poleg Slovenije še Ciper, Hrvaška, Grčija in Portugalska (vse pod dva odstotka).

Obresti pri nekaterih slovenskih bankah, zlasti večjih, so sicer še nižje, saj kar nekaj slovenskih bank trenutno ponuja za enoletno vezavo prihrankov zgolj 0,01-odstotno obrestno mero, kar je ob podatku o neverjetnih dobičkih bankirjev marsikoga pošteno pogrelo.

NLB že napovedala dvig obresti

Verjetno so tudi zato danes iz NLB sporočili, da bodo septembra dvignili obrestne mere na denarne vloge. In to občutneje. Za varčevalni račun bo letna obrestna mera 20 odstotkov šestmesečnega euriborja, kar trenutno znaša nekaj manj kot 0,8 odstotka, za vezave za dobo od enega meseca do enega leta se bo obrestna mera z 0,01 odstotka dvignila na odstotek, za daljše vezave pa več kot podvojila. A vseeno bo nižja od povprečja na evroobmočju.

Bodo pa NLB verjetno kmalu sledile tudi ostale banke, saj so banke v zadnjih mesecih deležne vse več kritik zaradi nizkih obrestnih mer na depozite in sočasnega precejšnjega dviga obrestnih mer na posojila, skladno z zviševanje obrestnih mer na evrskem območju. 

Obresti za posojila nad povprečjem

Če smo pri obrestih na depozite na dnu lestvice, pa so slovenske banke v zgornjem delu lestvice držav evroobmočja glede višine obrestne mere za posojila. Po podatkih ECB so povprečne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila v državah evroobmočja naslednje: povprečje v evroobmočju je 3,75 odstotka. Najnižje obrestne mere ima Malta (2,3 odstotka), sledita ji Francija (3,04 odstotka) in Hrvaška (3,07 odstotka). Na vrhu lestvice so Latvija, Litva in Estonija z obrestno mero nad 5,4 odstotka. Slovenija je z obrestno mero 4,07 odstotka na sedmem mestu skupaj z Grčijo. 

Bo vlada udarila po dobičkih bank?

Medtem ko banke beležijo rekordne dobičke, pa se v vladi pojavljajo razmišljanja, da bi bilo smotrno obdavčiti njihove dobičke. Kako daleč je ta ideja in ali je sploh še stvar razprave znotraj vlade, smo povprašali tudi vlado in pristojnega finančnega ministra, a njihovih odgovorov še nismo prejeli.

Zadnje srečanje bančnikov s premierjem Golobom je bilo precej burno. Premier je bankam dal 48 ur časa, rok se izteka danes, od njih pa pričakuje konkretne rešitve in – kot so neuradno izvedeli v oddaji 24UR – vsaj polmilijardno finančno injekcijo. Ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da so pričakovanja vlade v tem delu pretirana, in ocenjuje, da bi zadostoval že bistveno manjši prispevek. Direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo je opozorila, da banke za pomoč po ujmi med drugim predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev, nasprotujejo pa enostranski obdavčitvi svojih dobičkov in so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva.

'Banke ne morejo biti osrednji vir financiranja'

Ekonomist in redni profesor na Ekonomski fakulteti Sašo Polanec je predlog za obdavčitev bančnih dobičkov označil za preveč tvegano potezo. "Državo povsem razumem z vidika potrebe po dodatnih proračunskih sredstvih za pomoč državljanom, ki so utrpeli veliko škodo v nedavnih poplavah. Vendar pa banke neposredno s poplavami nimajo ničesar in tudi ne morejo biti osrednji vir financiranja – bolj smiselno je zbrati sredstva z dodatno dohodnino," pojasnjuje in dodaja: "Obdavčitev dobičkov bančnega sektorja zgolj zaradi tega, ker so ti visoki, je (neodvisno od poplav) povsem arbitrarna. Ta mora poleg že proračunskih motivov upoštevati tudi, kaj takšne odločitve pomenijo za obnašanje in poslovanje bank. Lastniki bank imajo manjši motiv za vlaganje v razvoj poslovanja (npr. razvoj spletnih bank) in motiv za to, da ostanejo na trgu." 

Kot primer, kaj bi takšni ukrepi lahko prinesli, Polanec navaja nizko regulirano donosnost v sektorju distribucije naftnih derivatov, ki je povzročila odhod ponudnikov s trga in povečanje koncentracije."Banke za poslovanje potrebujejo kapital, saj jim ta zagotavlja stabilnost v slabših letih, ko je nevračil posojil več (kot v finančni krizi, ki je slovensko bančništvo pestila od leta 2009 dalje). Dodaten kapital tudi zmanjšuje verjetnost, da bi bilo potrebno reševanje bank s strani države." 

Rešitve vidi drugje."Menim, da so visoke marže in posledično visoki dobički slovenskih bank vsaj delno povezane s pasivnostjo depozitarjev. Če bi ti depozite hitreje premikali od bank z nizkimi obrestnimi merami k bankam z višjimi obrestnimi merami, bi bile marže nižje." 

Predlaga, da bi lahko potrošniške organizacije pričele s skupinskim povpraševanjem po depozitih in se pogajale z bankami za obrestne mere, saj so depozitarji "v šibkejšem položaju kot banke in potrebujejo koordinirano obnašanje, s katerim bi povečali lastno tržno moč". Prav tako meni, da bi morala tudi Agencija za varstvo konkurence pregledati bančni trg in preveriti, ali prihaja do nekonkurenčnega obnašanja bank. "To, da imajo večje banke najnižje obrestne mere, ni presenetljivo, je pa presenetljivo, da imajo zelo podobne obrestne mere," še dodaja.   

Vlada pa bi lahko šla tudi v izdajo državnih obveznic z ugodnimi obrestmi. Kot pravi Polanec, "bi država lahko izdala obveznice, jih ponudila slovenskim depozitarjem in na ta način financirala dodatne izdatke, povezane z obnovo po poplavah. Obenem pa bi bile obrestne mere zagotovo višje od obrestnih mer, ki jih trenutno dobijo v nekaterih bankah. Donosnost do dospetja državnih obveznosti je trenutno 3,4 odstotka, precej več od najnižjih depozitnih obrestnih mer."

Avstrija v tožbo zoper banke

Avstrija pa je šla v drugi smeri, in sicer je na predlog ministra za socialo iz stranke Zelenih pooblastila njihovo potrošniško organizacijo, da toži avstrijske banke, ker višjih obrestnih mer za posojila ne prenašajo na depozite. Prepričani so namreč, da gre za nepošteno poslovno prakso. Banke namreč svoje dobičke povečujejo ravno na račun razlike med obrestno mero, ki jo prejmejo za deponiranje denarja pri centralni banki, in obrestno mero, ki jo za depozite ponujajo svojim komitentom. Ta razlika pa je precejšnja.

O tem, kaj menijo o ukrepu Avstrije, smo povprašali tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot so dejali, spremljajo tako obrestne mere za varčevanja kot tiste za kredite. "Tudi mi seveda ugotavljamo, da je razkorak v škodo potrošnikov zelo velik. Krediti so se v zadnjem letu občutno podražili, pri depozitih in varčevanjih pa obrestne mere v povprečju ostajajo zelo nizke z redkimi izjemami. Na ZPS podpiramo morebitne ukrepe, ki bi to stanje odpravili ter potrošnikom omogočili ugodnejše pogoje za varčevanja in ne zgolj obresti simboličnih zneskov," na naša vprašanja odgovarja njihov finančni oddelek in dodaja: "Posamezne predloge je treba temeljito premisliti in preučiti ter poskrbeti, da bodo pravnoformalno ustrezni ter da bodo njihovi učinki dejansko dosegli potrošnike."

Kolektiv 99 bankam: Zagotovite spoštovanje tržnih načel

Glede spornih praks na slovenskem bančnem trgu glasno opozarjajo v Zavodu KOLEKTIV 99, kjer slovenske banke in hranilnice ter pristojne regulatorje pozivajo, naj zagotovijo spoštovanje tržnih načel in odpravijo sporne prakse. "Po izogibanju bank vračilu sorazmernega dela stroškov in obresti ob predčasnem poplačilu kredita in neupravičenem neupoštevanju negativnih vrednosti euriborja pri kreditih z variabilno obrestno mero smo danes priča ekstremnim dobičkom slovenskih bank, ki so posledica predvsem nenavadno nizkih obrestnih mer za vloge svojih komitentov. Nizke depozitne obrestne mere, tudi v primerjavi s preostalim svetom in evrskim območjem, kažejo, da slovenski bančni trg v Sloveniji ne deluje dobro, kar bankam omogoča, da se ponovno zatekajo k izkoriščanju situacije na škodo svojih komitentov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot opozarjajo, je bančni trg očitno prenasičen, k čemur so nenazadnje pripeljale tudi številne združitve v bančnem sektorju, ki so se zgodile v preteklem obdobju. "Ta prenasičenost s hkratno neaktivnostjo regulatorjev pa bankam omogoča lažje medsebojno usklajevanje poslovnih politik," opozarjajo.