Po dolgih petih letih predstavljen nov program: Bo končno lažje priti do stanovanja?

Kot je razvidno iz predstavljenega programa, želi država med drugim zagotoviti več primernih stanovanj, ki bodo lažje dostopna, predvsem za ranljivejše skupine prebivalstva. Je operativni dokument in se osredotoča na ranljivejše skupine, mlade, starejše, socialno ogrožene in prebivalce s posebnimi potrebami, je danes dejala sekretarka na ministrstvu Lidija Stebernak, in dodala, da bo za njegovo učinkovito izvajanje potrebno sodelovanje več resorjev.

Cilji programa so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. Da bi te cilje dosegli, želijo povečati število najemnih stanovanj, tako zasebnih kot javnih. Z zakonskimi spremembami naj bi povečali varnost najemnih razmerij in ustanovili javno službo za najemniško upravljanje, ki bi igrala vlogo posrednika med najemodajalcem, ki bi se vključil v to shemo, in najemojemalcem.

Sobivanje v stanovanjskih skupnostih za mlade in gradnja po principu zadružništva

Predvidena je sprememba sistema neprofitnih najemnin in subvencioniranja najemnin ter uvedba stanovanjskega dodatka, ki bi bil del sistema socialnih transferjev. Ena od možnosti za mlade bo sobivanje v stanovanjskih skupnostih, katerih gradnja je cenejša, kar bi omogočilo nižjo najemnino. Spodbujati nameravajo tudi nekatere alternativne oblike, kot je gradnja stanovanjskih skupnosti po principu zadružništva.

Na osnutek že letijo številne pripombe

Razpravljalci, katerim je ministrstvo danes predstavilo osnutek, so imeli že takoj precej pripomb. Nekdanji minister za to področje Miha Jazbinšek je dejal, da program le opredeljuje cilje, ni pa kvantificiran. Opozoril je, da cilji glede neprofitnih stanovanj niso bili doseženi, in je bil kritičen do tega, da je stanovanjski sklad gradil za prodajo na trgu. Ne podpira tudi ideje, da bi sklad opravljal funkcijo javne službe za posredovanje pri oddaji v najem.

Franci Gerbec iz nepremičninskega združenja FIABCI, ki je predstavil zaključke z nedavne okrogle mize, ki so jo na to temo pripravili v združenju, je podobno opozoril, da program ne opredeljuje vseh finančnih okvirjev, zaradi česar lahko marsikateri del ostane le mrtva črka na papirju. Ocenjujejo, da je osnutek dobra podlaga, ki pa jo je treba nadgraditi. So proti temu, da bi se javna stanovanja prodajalo, in se zavzemajo, da se število teh stanovanj poveča.

Da je osnutek nedosleden, saj po eni strani želi povečati število javnih najemnih stanovanj, po drugi pa omogoča njihov odkup (sicer z nadomestitvijo vsakega prodanega stanovanja z drugim javnim), so menili tudi drugi razpravljalci. Tanja Šarec iz združenja najemnikov se je vprašala, kdo bo kril razliko za zagotovitev drugega javnega stanovanja. V združenju tudi opozarjajo, da osnutek premalo pozornosti namenja zaščiti najemnikov, ne zajema tudi problematike najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.

Andreja Troha iz skupnosti občin je opozorila, da občine nimajo pravnih sredstev za nadomeščanje prodanih javnih stanovanj. Prehod na stanovanjski dodatek pozdravljajo, saj da bi lahko prispeval k reševanju težav, se pa sprašujejo, kdo bo ta sredstva zagotavljal.

Povezava nevladnih organizacij Mreža za prostor med drugim opozarja, da je preslabo opredeljena možnost stanovanjskih zadrug. Med drugim predlaga, da bi se v najemniški fond vključilo tudi stanovanja, ki so na slabi banki in tudi v stečajih, dokler ti niso končani.

Dvomi se pojavljajo med drugim tudi glede učinkovitosti energetskega pogodbeništva (pri katerem bi partner založil denar za energetsko obnovo in se poplačeval iz prihodnjih razlik v stroških za energetiko) in rentnega odkupa za starejše, za katerega doslej ni bilo veliko zanimanja.