Po denar za javna stanovanja tudi v gospodarstvo?

Stanovanj krvavo primajkuje. Gradijo se luksuzne, drage nepremičnine. Za občutek: prejšnji teden so v rubriki 24UR Inšpektor poročali, da je v centru Ljubljane povprečna cena enosobnega stanovanja, zgrajenega po letu 2020, dobrih 223.000 evrov, trisobnega skoraj pol milijona in samostojne hiše dobrih 855.000 evrov.

Prav zaradi takšnih cen je povpraševanje po neprofitnih najemnih stanovanjih enormno.

"Na zadnji, 20. razpis,  je za 200 stanovanjskih enot prišlo več kot 3500 vlog," pravi Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (MOL).

Da bi državni in lokalni stanovanjski skladi lahko gradili hitreje in več, je v pripravi zakon o zagotavljanju dostopnih stanovanj. Spisalo ga bo ministrstvo za solidarno prihodnost.  

Če danes državni stanovanjski sklad država dokapitalizira s 25,5 milijona evrov na leto, je dolgoročna rešitev dokapitalizacija sklada s 100 milijoni in gradnja 3000 novih javnih neprofitnih najemnih stanovanj.  

Ob tem so na ministrstvu za solidarno prihodnost jasni: "Bomo pa morali na ravni države zagotoviti ustrezne finančne vire, da se bo to dejansko uresničlo," je prejšnji mesec poudaril državni sekretar Klemen Ploštajner, ki je omenjenem ministrstvu pristojen za področje stanovanjske politike.

Idej, kako zagotoviti denar, je več. Od uvedbe nepremičninskega davka, ki je bil pretrd oreh že za marsikatero vlado, do ideje o dodatni obdavčitvi podjetij. Konkretno: da bi tista, ki letno presežejo milijon evrov prihodkov, za javna najemna stanovanja namenila 10.000 evrov.

A na koncu bo imel zadnjo besedo finančni minister Klemen Boštjančič. Toda to ni edino kislo jabolko, v katerega bo očitno morala zagrizti država. Ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi, ob odprtju novega neprofitnega bloka v Ljubljani, napovedal izrazit padec cen stanovanj, ampak: "Treba je omejiti Airbnb na določen čas uporabe. Mislim, da je zakon v pripravi in bo prišel ven. Drugi pogoj je, da država končno omogoči večje število postelj za študente. Minister Papič ima zdaj na razpolago tri variante za 1700 postelj."

In šele po teh ukrepih lahko pričakujemo, da bi povprečne cene na kvadratni meter v Ljubljani  padle na okoli tri tisoč evrov.