Trumpova zmaga navzdol potisnila borze po svetu

Finančni svet po zmagi republikanskega kandidata Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA znova doživlja pretres, ki ga je bil deležen po britanski odločitvi na referendumu, da Velika Britanija zapusti Evropsko unijo, kar je bilo povsem nepričakovano. 

Trumpova zmaga je povzročila negativna gibanja na kapitalskih in finančnih trgih, pa tudi na naftnem trgu.

"To je še en črni labod za evropske borze - trgi kljub brexitu še vedno niso bili pripravljeni na Trumpovo zmago, delnice bodo nosile glavno breme tega," je pojasnil analitik Ken Odeluga. Trumpova zmaga bo po njegovih besedah imela dolgoročne negativne posledice na gospodarsko rast, predvsem zaradi njegovih teženj k protekcionizmu.

Potem ko so sprva potonile azijske borze, se je negativni val nadaljeval tudi na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v Evropi Eurostoxx 50 se je do okoli 9.30 znižal za 1,80 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 1,75 odstotka vrednosti, v Parizu indeks CAC 40 beleži 1,60-odstotni padec, medtem ko se v Londonu indeks FTSE 100 giblje približno odstotek pod izhodiščem.

V Tokiu je indeks Nikkei upadel za 5,36 odstotka, na Tajvanu indeks TWSE za 2,98 odstotka, v Južni Koreji indeks Kospi za 2,25 odstotka in v Sydneyju indeks All Ordinaries za 1,94 odstotka. Negativna so gibanja tudi na borzah v Hongkongu, kjer indeks Hang Seng beleži 2,16-odstoten padec. V Singapurju je indeks STI 1,09 odstotka pod izhodiščem in v Šanghaju indeks SSE Composite 0,62 odstotka pod izhodiščem.

Padel dolar, zrasel britanski funt

Trumpova zmaga vpliva tudi na ameriško valuto, ki prav tako izgublja na vrednosti. Dolar se je v primerjavi z jenom občutno pocenil - v razmerju do jena za 3,4 odstotka. Potem ko je bilo treba v torek za dolar odšteti približno 105 jenov, se je danes njegov tečaj znižal tudi do 101,19 jena.

Evro je v primerjavi z dolarjem pridobil dva odstotka in je zdaj zanj treba odšteti 1,126 dolarja. Analitiki se strinjajo, da bo evropska skupna valuta postala priljubljena med investitorji.

Po drugi strani se je povečalo povpraševanje po zlatu. Cena za unčo zlata se je med trgovanjem povzpela vse do 1338 dolarjev, kar je največ v zadnjih šestih mesecih. Dodatno je dal ceni zlata veter v hrbet šibak dolar, ki to surovino draži za kupce z drugimi valutami.

Najhujši udarec pa je dobil mehiški peso, ki je izgubil kar 11,5 odstotka svoje vrednosti.

Izid volitev znižujejo tudi cene nafte

Tudi trgovce z nafto so presenetili rezultati ameriških predsedniških volitev.  V azijskem trgovanju se je nafta pocenila za nekaj več kot dolar.

Zahodnoteksaška nafta z dobavnim rokom v decembru se je v današnjem azijskem trgovanju pocenila za 1,22 dolarja na 43,76 dolarja. Za januarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa je treba odšteti 44,96 dolarja, kar je 1,08 dolarja manj kot v torek.

Nafta brent je bila nazadnje tako poceni avgusta, ameriška nafta pa septembra.

Družba Capital Economics je ocenila, da gre za korak v neznano, saj vlagatelji preprosto ne vedo, kakšne vrste predsednik bo Trump. Ali bo ostal pri retoriki, kakršno je vodil skozi svojo kampanjo, ali pa se lahko prelevi v državnika, ki bo ZDA vodil z bolj mirno noto.