Plinski spor: V Sloveniji še ni težav

Ruski Gazprom od četrtka Ukrajini ne dobavlja več zemeljskega plina in posledice so že vidne. Cene nafte so se povzpele za več kot dolar, ukrajinske oblasti so Evropsko unijo posvarile, da lahko v dveh tednih nastopijo resne motnje v dobavi evropskim odjemalcem, zato v Kijev in Moskvo odhaja evropska delegacija, ki bo skušala umiriti razmere.

Čez ozemlje Ukrajine namreč potekajo plinovodi, po katerih Gazprom dobavlja plin evropskim državam. Prek Ukrajine plin dobiva tudi Slovenija, natančneje okrog 55 odstotkov potreb po zemeljskem plinu prihaja prav iz Rusije, ponudnik pa je Geoplin. Na odgovor slovenske plinske družbe, ali se kriza obeta tudi pri nas, še čakamo.

So pa s slovenskega ministrstva za gospodarstvo sporočili, da motenj v dobavi zemeljskega plina v Sloveniji ne opažajo, medtem pa je ukrajinsko-ruski spor že prizadel preostanek Evrope, saj je Ukrajina začela črpati plin, ki je namenjen drugim državam. Iz Gazproma so danes sporočili, da v zadnjih 48 urah do evropskih potrošnikov ni prišlo 100 milijonov kubičnih metrov plina, kriva pa naj bi bila Ukrajina. Da je prišlo do motenj pri dobavi plina, je že potrdila češka plinska družba Transgas, ki ocenjuje, da se je dobava plina iz Rusije v zadnjem dnevu zmanjšala za pet odstotkov. Tudi hrvaška plinska družba Plinacro je sporočila, da je od nedelje zabeležila 7,5 odstotka manjšo dobavo plina. Kljub temu družba odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo plina, tudi družba Ina pa je zagotovila, da bo naredila vse, da odjemalci posledic spora med Rusijo in Ukrajino ne bodo čutili. Iz Bruslja so danes sporočili, da plinski spor zaenkrat ne ogroža evropskih potrošnikov.

Ukrajinsko sodišče razveljavilo pogodbo

Kijevsko gospodarsko sodišče je medtem z odločbo prepovedalo ukrajinskemu upravljalcu plinovodov Naftogaz Ukrainy tranzit ruskega plina po ceni 1,6 dolarja za 1000 kubičnih metrov na 100 kilometrov in razveljavilo pogodbo, ki jo je družba za letos sklenila z ruskim Gazpromom. Pogodbo naj bi razveljavili, ker jo je podpisal nekdanji namestnik predsednika družbe Igor Voronin, ki ni imel pooblastil. Uvedli so tudi preiskavo, ki naj bi se začela 9. januarja.

Sodišče je o omenjeni zadevi odločalo na zahtevo ukrajinskega ministrstva za goriva in energijo, ki je vse pogodbe družbe Naftogaz Ukrainy, ki jih ima ta do leta 2010 sklenjene z Gazpromom, ocenilo kot neveljavne. Ruska stran je že sporočila, da je odločitev kijevskega sodišča nepomembna, ''saj je za Gazprom veljavna le bilateralna pogodba med Ukrajino in Rusijo glede tranzita ruskega plina preko Ukrajine''.

Razlog neplačane zamudne obresti?

Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli 'pipe' Ukrajini.

Pojavljajo se tudi špekulacije, da Rusija plina enostavno ne more dobavljati. Ponekod na severu države so namreč temperature več kot 40 stopinj Celzija pod ničlo, zato je delo praktično onemogočeno. Generalni direktor družbe Total Christoph de Margerie je namreč leta 2006, ko je Rusija že prekinila dobavo plina, zatrdil, da ni problem v Ukrajini, temveč je plina zaradi mraza zmanjkalo. ''Takrat je bilo na severu več kot 50 stopinj Celzija pod ničlo. V takšnih razmerah ni mogoče delati,'' je dejal. Drug motiv za rusko izsiljevanje bi lahko bil tudi tako imenovani načrtovani 'Južni tok', s katerim želi Rusija plin speljati mimo ukrajinskega ozemlja.

Vodstvo Gazproma je sicer v nedeljo Ukrajini ponudilo novo, nekoliko nižjo ceno za letošnje dobave plina. Namesto tržne cene, 500 dolarjev za kubični meter, kolikor Gazprom zaračunava državam EU, bi Rusi Ukrajincem plin dobavljali po 450 dolarjev za kubični meter. Predsednik Gazproma Aleksej Miller je ob tem pojasnil, da je cena, ki bi jo Ukrajina plačevala, 'evropska', vendar brez stroškov tranzita. Ukrajinci ocenjujejo, da je ponujena cena nesprejemljiva, saj so pripravljeni plačati le 201 dolar za kubični meter.