Plastični paradoks: brez materiala, ki duši svet, si težko predstavljamo življenje

Medije polnijo pozivi k izkoreninjanju plastike. Nič več plastike! Ni dvoma o tem, da moramo spremeniti tako način uporabe plastike kot zmanjšati njeno količino, predvsem uporabo plastike za enkratno uporabo, opozarjajo na letošnjem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Ironično pa je, da je bila plastika izumljena, da bi rešili nekatere okoljske težave – na primer, da bi zmanjšali divji lov na slonovino in uporabljali manj naravnih materialov. In plastika še vedno ostaja izjemen material, poudarjajo. Je idealna za dolgotrajno uporabo. Kot zelo obstojen material jo lahko še naprej ponovno uporabljamo, recikliramo in predelamo. A za to moramo spremeniti svoje razmišljanje.

Nepogrešljiva za gospodarsko rast in bistvena za pot v nizkoogljično družbo

Plastika je nepogrešljiv del gospodarske rasti in bistvena za našo pot v nizkoogljično družbo prihodnosti, poudarjajo pred panelom, na katerem bodo v Davosu razpravljali o tem, "kako rešiti svet". Od leta 2004 se je izkoristek goriv za vozila povzpel za 29 %, medtem ko so se emisije toplogrednih plinov, ki jih proizvedejo vozila, znižale za 23 %. Plastika je pri tem igrala pomembno vlogo, saj je ponudila lažje in trajnostne alternative materialom, kot je denimo jeklo.

Okoljski stroški alternativ plastiki so lahko višji kot sama plastika. To je tudi razlog, zakaj plastika še vedno prevladuje kot embalaža za dobrine po svetu. Skoraj polovica letno proizvedene plastike je namreč namenjena za embalažo. Plastika je omogočila, da ima velik del sveta večji dostop do varnejše hrane, sveže pitne vode in zdravil, prav tako se je zaradi plastike zmanjšala količina pokvarjene hrane. To se prevede v nižji ogljični odtis v proizvodni verigi, za posledico pa ima tudi bolj kakovostno življenje za milijone ljudi, opozarjajo.

Plastika glavni igralec v okoljski tragediji današnjega časa

Čeprav se zgoraj opisane koristi uporabe plastike berejo kot pravljica, ima ta seveda tudi številne negativne plati, ki so izjemno zaskrbljujoče in nagnejo tehtnico v korist pozivom po bojkotu plastike. Zaradi njene uporabnosti je namreč količina uporabljene plastike po svetu enormna. Plastika je tako glavni igralec v globalni okoljski tragediji, ki v tem trenutku nedvomno ogroža svetovne ekosisteme.

Skoraj osem milijonov ton plastičnih odpadkov vsako leto doseže naše ocene. Ocenjuje se, da je bilo do zdaj recikliranih le devet odstotkov vse kadar koli izdelane plastike. Uporaba zgolj ene tone reciklirane plastike lahko zniža izpuste emisij do tri tone ogljikovega dioksida v primerjavi z izdelavo nove plastike.

Odpadki nastajajo, kadar ne moremo pridobiti nove vrednosti iz materialov, ki so odslužili svoj namen. Pri plastiki nismo delovali dovolj hitro, zato ta ustvarja resno breme za okolje. V oceane odpadna plastika prihaja tako iz kopenskih kot morskih virov: predvsem ribiških mrež ali delov plovil. Ti morski viri prispevajo po ocenah 20–30 % oceanskih plastičnih odpadkov, pri čemer je po ocenah 70–80 % odpadkov v oceanih s kopnega.

Način naredite-uporabite-zavrzite je tudi ekonomsko zelo neučinkovit. Vsako leto tako zaradi nereciklaže in neponovne uporabe plastike na svetovni ravni ’v koš vržemo’ od 80 do 120 milijard dolarjev letno.

Kako rešiti plastičen paradoks?

Kako torej rešiti ta ’plastičen’ paradoks? Kako bi lahko še naprej uporabljali plastiko za spodbujanje rastočega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika in hkrati zagotovili, da ne bomo postali rabelj našemu planetu?

Kratek, preprost odgovor je sprejeti miselnost krožne ekonomije. Nekoliko kompleksnejši odgovor je zagotoviti spodbujanje naložb v nove tehnologije. Na kratek rok lahko sicer že zdaj veliko naredimo, da preprečimo nastanek plastičnih odpadkov in naredimo znaten napredek v zmanjšanju nastajanja emisij, poudarja Svetovni gospodarski forum.

Ključno je, da si odgovorimo na vprašanje, kako se čim prej rešiti pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo, opozarjajo. Za to potrebujemo nove poslovne in tehnološke rešitve. Svet namreč vsako leto proizvede 144 ton plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so pokrovčki, plastične skodelice za kavo itd., večine nikoli ne recikliramo, niti je ponovno ne uporabimo.

Drugič, približno 80 % plastike, ki konča v svetovnih oceanih izvira iz kopenskih virov. Ti v 90 % v oceane pridejo iz le desetih svetovnih rek, ki ležijo večinoma v Jugozahodni Aziji. Na teh lokacijah pa je ogromno pomanjkanje infrastrukture, ki bi omogočila zajem tovrstnih odpadkov, preden te dosežejo oceane.

Hitro naraščanje prebivalstva in gospodarska rast na teh območjih prehitevata sisteme učinkovitega ravnanja z odpadki. Danes več kot tri milijarde ljudi po svetu nima ustreznih naprav in tehnologije za odstranjevanje plastičnih odpadkov. V resnici več kot 70 % odpadkov v teh regijah konča na odprtih odlagališčih, poudarjajo.

Naložbe v infrastrukturo za zbiranje plastike, preden ta doseže okolje, so torej ključni korak. Prav tako je treba spodbuditi vlaganje v tehnologije za optimalno recikliranje in ponovno uporabo plastike. Še vedno je namreč reciklirana plastika lahko celo dražja od na novo narejene plastike. Danes recimo že obstaja tehnologija, ki lahko plastiko reciklira vse do osnovnih molekul.

Novi inovativni pristopi vzbujajo upanje na poti s spopadanjem s plastiko

Mnoga podjetja pa so razvila denimo inovativne načine uporabe za reciklirano plastiko, na primer v gradbenih materialih, kar bi bilo pred nekaj leti še praktično nepredstavljivo. Prav tako je treba veliko naporov vložiti v to, da optimiziramo izdelke že na samem začetku. Da jih zasnujemo na način, da se bodo ti lahko reciklirali in da bodo imeli v svojem življenjskem ciklu kar se da manjši vpliv na okolje, pri tem pa je treba upoštevati tudi emisije ogljika.

Težja naloga torej svet v boju proti škodljivim platem plastike čaka na sprednjem koncu krožnega gospodarstva, pri sami proizvodnji, saj potrebujemo nove proizvodne tehnologije, da bi že med samim postopkom zmanjšali količino emisij.

Podjetja sicer že uporabljajo široko paleto možnosti, na primer obnovljive vire energije za pomoč pri prekinitvi tega začaranega kroga. A resnično prelomni koraki so oddaljeni vsaj desetletje, predvidevajo v Svetovnem ekonomskem forumu. Ne obstaja zgolj ena rešitev, a z napovedmi, da bo na svetu kmalu dve milijardi ljudi več do leta 2050, se moramo zdaj odločati trajnostno, da bomo zagotovili čisto vodo in varno hrano za našo prihodnost. V Davosu bodo letos med drugim tako predstavili projekte, ki vzbujajo nekaj upanja na poti s spopadanjem z grozečimi kupi plastike.

Kako zajeziti plastične odpadke, preden pristanejo v oceanih?

Pet držav Jugovzhodne Azije je odgovornih za največ uhajanja plastičnih odpadkov v morje. Med njimi je tudi Vietnam. Čeprav reka Mekong igra ključno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju regije pa se uvršča med deset rek na svetu, ki v oceane prinesejo največ plastičnih odpadkov.

Glavni vzrok lahko pripišemo naraščajoči porabi dobrin in neučinkovitemu ravnanju z odpadki v državi. Le približno 10–15 % zbranih odpadkov v Vietnamu se znova uporabi ali reciklira. Preostali del večinoma pristane v sežigalnicah, zato se mora država nujno spoprijeti s tem problemom in potrebuje trajnostne prijeme za upravljanje s plastičnimi odpadki.

V Vietnamu je več kot 2.000 manjših podjetjih, ki hitro rastejo, ki ima potencial za razvoj industrije recikliranja. A do nedavnega so ves plastični material, ki je bil recikliran tam, izvozili v druge države, kot je denimo Kitajska. Zato nujno potrebujejo spodbudo vlagateljev in inovativne rešitve, ki bi preprečile črne scenarije.

V enem izmed manjših vietnamskih mest bodo tako pod okriljem The Grameen Creative Laba zagnali pilotni projekt Zero Plastic Waste City. Cilj programa je povečati stopnjo zbranih odpadkov in povečati količino odpadkov, ki se ponovno uporabijo, hkrati pa opolnomočiti lokalne odjemalce odpadkov. Pristop omogoča razvoj socialnega podjetništva, ki temelji na potrebah lokalnih skupnosti in je vključen v obstoječi sistem lokalnih deležnikov pri ravnanju z odpadki.

V plastiki se dušijo tudi na Filipinih. V odgovor so se lani avgusta domislili novega projekta. Prebivalci lahko v zameno za dva kilograma plastičnih odpadkov, dobijo kilogram riža. V državi, kjer se soočajo z revščino prebivalstva in okoljsko neozaveščenostjo, takšen projekt pomaga k preživetju prebivalcem in hkrati k čistejšim ulicam.

Brata, ki 'rešujeta' Bali

Indonezija je druga izmed držav, ki znatno pripomore k onesnaženju oceanov s plastiko. Bali je tako onesnažen, da so oblasti leta 2018 razglasile ’krizo smeti’. Turisti, ki so takrat prišli na njihovo znamenito plažo Sansur, so si morali utreti pot skozi smeti.

Šungajska straža je ena izmed zadnjih projektov, ki sta se ga lotila Gary in Sam Bencheghib, brata, ki sta zagnala platformo Make a Change za čiščenje oceanov. Leta 2017 sta brata odveslala vzdolž najbolj onesnažene Indonezijske reke Citarum, na dveh kajakih, narejenih iz plastenk. Dva meseca zatem sta plula po najbolj onesnaženih vodah v New Yorku. "Glede na hitrost, s katero uničujemo naš planet, verjameva, da ni nobena ideja dovolj nora, da bi lahko z njo zaščitili planet," pravi Gary, ki je pred desetimi leti z bratom Samom ustanovil iniciativo, da bi pomagala s čiščenjem plaž na njunem rojstnem otoku Bali. Potem ko sta se brata odpravila na dvotedensko ekspedicijo, je Indonezija celo mobilizirala vojsko, da očisti reke. Danes pa v sodelovanju z nemškim podjetjem Plastic Fisher testirata posebne mreže oziroma "vodne smetnjake", ki prestrežejo plastiko na rekah Balija. Skupaj bodo postavili posebne mreže, ki bodo lovile odpadke. Vsak dan zajeti odpadki se bodo zbirali in odpeljali v sortirnico, kjer jih bodo stehtali, preden jih bodo poslali v reciklažo.

Mreže so izdelane iz ugodnih lokalnih materialov. Ustanovila sta tudi spletno platformo, ki uporablja tako geografski informacijski sistem in umetno inteligenco, s katero bodo postali vidni ’objekti’ v rekah do deset centimetrov. Gary upa, da bo to postala platforma za čiščenje rek po vsem svetu. Začela bosta na rekah na Baliju in upata, da bosta s posebnimi mrežami oziroma vodnimi smetnjaki prestregla plastične odpadke, preden ti dosežejo ocean. Gary upa, "da če nam bo uspelo ustaviti plastične odpadke, preden ti dosežejo naše oceane, da bomo zmožni izrazito ukrotiti to težavo, preden postane neobvladljiva".

Nizozemska v boj s plastiko s 'pregrado iz mehurčkov'

In zadnja inovacija za boj proti onesnaževanju s plastiko, preden ta doseže morja, v naši bližini? Nizozemski start-up je pred kratkim začel testirati prototip posebne ’pregrade z mehurčki’ na reki Ijssel. Do zdaj so ugotovili, da je ta pregrada iz mehurčkov prestregla kar 86 % plastičnih odpadkov, ne da bi pri tem ovirala prehod čolnom in vplivala na živali. Zdaj se je start-up povezal z mestom Amsterdam, kjer načrtujejo triletni pilotni projekt.

Ladje, ki 'požanjejo' plastiko

Najbolj odmeven primer pa je posebna čistilna ladja izumitelja in ustanovitelja istoimenske neprofitne organizacije Boyana Slata, ki je javnosti sporočil, da je njihov čistilni sistem v zaplati odpadkov prvič ujel plastiko. Ladji The Ocean Cleanup, posebej zasnovana za čiščenje oceanov, je tako lani uspelo pobrati plastične odpadke v t. i. veliki pacifiški zaplati odpadkov, ogromnem otoku plastike, ki lebdi med Kalifornijo in Havaji. Cilj projekta je v petih letih očistiti polovico zloglasnega otoka smeti, ki je velik za dve Franciji. Čistilna ladja je opremljena s sistemom iz 600 metrov dolgega lovilca plastike, sestavljenega iz cevi, napolnjenih z zrakom, v obliki črke U. Cilj sistema z vzdevkom 001 je s pomočjo morskih tokov zajeti plastiko in jo nato prepeljati na celino na recikliranje. Pod cevmi je velika mreža, ki sega tri metre globoko in katere namen je zajeti tudi plastiko, ki lebdi tik pod morsko gladino.

Plastiki se lahko marsikje izognemo

A mnogi znanstveniki opozarjajo, da svet nujno potrebuje nov globalen sporazum v boju proti plastiki in da, čeprav lahko izboljšamo tehnologije za lovljenje plastike, recikliranje in ponovno uporabo, ne bo šlo brez drastičnega zmanjšanja njene uporabe. Čeprav se marsikaj dogaja tudi na področju izdelave alternativ plastiki, obeti trenutno niso najboljši. Biorazgradljiva plastika na primer je smiselna le, če jo pravilno odložimo in če ta do obratov pride dovolj hitro, da pred tem ne poruši naravnega ravnovesja. V praksi se je izkazalo, da temu ni tako in da jo uporabniki redko pravilno odložijo. Celo obetajoči dosežki, kot je odkritje bakterij in organizmov, ki lahko razgradijo plastiko, lahko pomenijo le dodatno podporo v tem boju, svarijo. Številni strokovnjaki tako poudarjajo, da nekateri pilotni projekti mest, ki so stopila na Zero-waste pot, dokazujejo, da se na številnih področjih plastiki v moderni družbi lahko uspešno izognemo. Eden izmed primerov je Capannori, mesto z 46.700 prebivalci v Toskani, ki je leta 2007 začela strategijo zero-waste. Deset let potem so količino proizvedenih odpadkov znižali za kar 40 %.

Preberite še:

 – Dvoličnost? Kako bo 'generacija enega klika' ohromila in onesnažila mesta

 – Boj za okolje med aktivizmom in realnostjo: 'Rudarji, naučite se programirati'

 – 'Globalizacija je šla predaleč'

- 'Preobrazba' kapitalizma: namesto delničarjev v središču skupnost?