Nadzorni svet je tako v četrtek v začasno dvočlansko upravo imenoval dosedanjega svetovalca predsednika uprave Boruta Koširja in dosedanjega člana nadzornega sveta Milivoja Samarja.
"Že eno leto je bila med upravo, lastniki in vodstvom pat pozicija," je pojasnil Bajželj in dodal, da se nekatere stvari, ki bi se morale zgoditi, niso zgodile. Poudaril je, da je tudi sam zaradi nastale situacije že pred meseci podal odstopno izjavo, vendar jo potem na prigovarjanje večinskega lastnika umaknil.
Odločitev o odstavitvi je bila tako sporazumna in je lahko za Planiko pozitivna. "Pomeni nekakšno prerazporeditev sil, ki je lahko koristna za to, da Planika izkoristi novo ustvarjene možnosti, kot so velika maloprodaja in proizvodnja ter krepitev določenih obutvenih programov," meni Bajželj. Sam bo v Planiki prevzel mesto svetovalca uprave in še naprej vodil tiste projekte kot doslej. Novo vodstvo naj bi sedaj začelo s pripravami na še eno prisilno poravnavo, medtem ko združitev s tržiškim Pekom ali celo uvedba stečaja nista možnosti in o njiju vsaj zaenkrat v podjetju ni govora. Verjetno pa se v prihodnosti obeta nadaljnja racionalizacija poslovanja z odpuščanjem delavcev, čeprav vodstvo tega za zdaj še ni napovedalo.
Kakšno je dejansko finančno stanje družbe in kakšna bo njena prihodnost, bo sicer bolj jasno po skupščini delničarjev 9. novembra. Na njej bodo med drugim odločali o spremembah statuta, spremembah v nadzornem svetu, pod točko razno pa bodo obravnavali informacijo o pokrivanju izgube iz leta 2002 in 2003 ter o aktualnem finančnem položaju.
Večinski, 57-odstotni delež v družbi ima Slovenska odškodninska družba, sledijo pa ji Gorenjska banka in SKB banka ter mali delničarji.
Planika, ki je v preteklih letih močno racionalizirala proizvodnjo in zmanjšala število zaposlenih, je v letu 2003 ustvarila za 6,6 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje. To je približno 20 odstotkov manj kot leto prej. Izguba iz rednega poslovanja je znašala 16 milijonov tolarjev, končni rezultat družbe pa je zaraditežav s financiranjem izkazal izgubo v višini 200 milijonov tolarjev, potem ko je Planika leto 2002 končala z izgubo v višini 900 milijonov tolarjev.
Skupina Planika je lani ustvarila za 7,7 milijarde tolarjev prihodkov. Večino svojih izdelkov proda v države zahodne Evrope, intenzivno pa krepi tudi mrežo prodajaln v državah nekdanje Jugoslavije. Te so lani že utvarile 5 odstotkov celotne prodaje skupine Planika, v prihodnje pa najbi se delež višal na 20 do 25 odstotkov.
