Na Združenju delodajalcev Slovenije so nam pojasnili, da je minimalna plača najnižja možna mesečna plača, ki jo delavec prejme. Zakon o določitvi minimalne plače pa določa, da se lahko minimalna plača izplačuje v nižjem, sorazmernem znesku le pri zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega. Mesečno izplačilo delavcu je lahko nižje tudi, če delodajalec delavcu izplačuje nadomestilo plače (bodisi zaradi opravičene odsotnosti z dela bodisi iz drugih razlogov), ki je lahko nižje od minimalne plače.
Na minimalno plačo se sklicujejo številni zakoni in podzakonski predpisi. Zakon o izvršbi in zavarovanju tako v 102. členu vsebuje omejitev izvršbe na plačo, nadomestilo plače in pokojnino ter druge podobne prejemke zaradi zagotavljanja minimuma socialne in materialne varnosti zaposlenih. Dolžniku se lahko v izvršbi poseže na navedene terjatve zgolj tako, da mu ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (t. j. neto minimalna plača). Če izvršilni upnik v izvršbi terja plačilo terjatev iz naslova zakonite preživnine ali pa odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (privilegirane terjatve), pa mora dolžniku ostati najmanj znesek dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Zakon o davčnem postopku je v primerjavi s civilno izvršbo manj ugoden za dolžnika, saj v 160. členu določa, da mora dolžniku v davčni izvršbi ostati najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače.
Od pojma minimalne plače je treba ločevati pojme zajamčena plača, izhodiščna plača in osnovna plača. Več o tem in kaj točno pomenijo navedeni pojmi v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.