Kad bi Pivovarno Laško reševal z dokapitalizacijo

Družba Skupina Pivovarna Laško je vložila tožbo zoper Urad za varstvo konkurence (UVK), ker je ta v torek tik pred sejo nadzornega sveta izdal odločbo o omejitvi razpolaganja z delnicami Mercatorja. Skupina je namreč 23,34-odstotna lastnica največjega slovenskega trgovskega podjetja.

30. aprila se izteče rok za odločanje o prodaji Mercatorjevih delnic hrvaškemu Agrokorju. Pivovarna Laško, ki mora Mercatorjeve delnice prodati, je nameravala to storiti. "To je že četrti poskus prodaje Mercatorja, prodajali so ga že pred mojim vstopom v Laško, pa ga je vedno nekdo ustavil. Sprejemam stališče, da je Mercator neki strateški interes, jaz pa odgovarjam za sanacijo Skupine Pivovarna Laško in za njeno upravljanje," je za časopis Delo povedal predsednik uprave Skupine Pivovarne Laško Dušan Zorko.

Banke, ki so lastnice okoli 53-odstotnega deleža Pivovarne Laško, so zahtevale, da družba proda svoj osnovni kapital, ki ni potreben za pijačarski posel, to pa pomeni, da mora prodati delnice Mercatorja, Dela in Večera. Do zdaj niso prodali še nobene delnice teh podjetij, pri tem pa se Zorko sprašuje, kako naj kaj prodajo, če pa jim preprečujejo samostojno odločanje o njihovem premoženju.

"Smo tik pred tem, da umremo, če nam ne uspe prodati nepotrebnega premoženja in reprogramirati kreditov," še dodaja Zorko. 30. aprila jim namreč zapade kredit v višini 9 milijonov evrov, do konca junija pa bi morali reprogramirati večino od 450 milijonov evrov posojil.

Z urada za varstvo konkurence pa so sporočili, da so v torek izdali odločbo Centralno klirinško depotni družbi (KDD), s katero so ji naložili, da prepove izvedbo lastništva delnic Mercatorja do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Ta odločba družbi KDD se nanaša na postopek, ki ga je urad uvedel po uradni dolžnosti s sklepom z dne 30. marca, ker je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti uradu, niso priglasila.

Kad želi dokapitalizacijo pivovarne

Sicer pa Kapitalska družba (Kad) zahteva sklic skupščine družbe Pivovarne Laško, na katerem bi odločali glede predloga o dopolnitvi statuta družbe z določilom o odobrenem kapitalu. To določilo bi upravo pooblaščalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke.

Pri tem je Kad v zahtevi zapisal, da, v kolikor bo uprava družbe ocenila, da so izpolnjeni pogoji za odločanje delničarjev na skupščini o rednem povečanju osnovnega kapitala, skupščini s predlaganimi sklepi o rednem povečanju osnovnega kapitala ne bo nasprotoval, ampak bo štel, da je s takšnim sklicem skupščine ugodeno njegovi zahtevi.

Hkrati v Kadu kot 7,06-odstotnem lastniku Pivovarne Laško dodajajo, da so pod ekonomsko upravičenimi pogoji pripravljeni sodelovati v sorazmernem deležu pri dokapitalizaciji družbe. Pri tem pozivajo upravo družbe, da skupščina zaseda čim prej, vendar ne pozneje kot v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer bodo uveljavili svoje korporacijske pravice v skladu z zakonodajo.

V Kadu svojo zahtevo pojasnjujejo s tem, da je finančni položaj skupine Pivovarna Laško zelo resen. Kapital skupine je konec leta 2010 znašal 131,9 milijona evrov in je bil za 30,7 milijona evrov manjši kot konec leta 2009. Poleg tega visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter ogroža obstoj in razvoj skupine.

Ostali bi prezadolženi

Konec leta 2010 je skupina izkazovala primanjkljaj obratnega kapitala v višini 44,7 milijona evrov, finančne obveznosti pa so znašale 397,5 milijona evrov.

V Kadu menijo, da bi kljub morebitni uspešni izvedbi odprodaje finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja obvladujoča družba še vedno ostala prezadolžena. Ob tem navajajo, da razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom skupine znaša 3,0, finančni odhodki z naslova obresti na dolg matične družbe pa so v letu 2010 znašali 13 milijonov evrov in za 1,8 milijona evrov presegli ustvarjen dobiček iz poslovanja.

"Tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe. S povečanjem trajnih virov bi družba omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom," je zapisal predsednik uprave Kada Borut Jamnik in dodal, da bodo dodatni viri imeli ugoden učinek na vrednost delnice oziroma lastniškega premoženja.