Petrolovi delničarji zavrnili predlog SDH: Zupančič ostaja nadzornik Petrola

Aleksander Zupančič je bil do pred kratkim predsednik uprave Elektra Ljubljana, v katerem ima Slovenski državni holding (SDH) večinski delež oz. prevladujoč vpliv, opravljanje obeh funkcij pa ni v skladu z zakonom o SDH. Holding je zato predlagal njegovo zamenjavo, in čeprav je Zupančič konec lanskega leta vložil odstopno izjavo in od letošnjega 10. januarja ni več zaposlen v družbi, je predstavnik SDH danes dejal, da vseeno vztrajajo pri razrešitvi.

Kot vzrok je navedel izgubo zaupanja, toda za razrešitev je glasovalo le 60 odstotkov navzočega kapitala, medtem ko bi moral biti delež za predčasno razrešitev 75 odstotkov. Proti je glasoval tudi eden od večjih delničarjev Dari Južna, ki je dejal, da je utemeljitev zahteve po razrešitvi z izgubo zaupanja nenavadna, saj nadzorniki sprejemajo sklepe soglasno, torej bi morali zamenjati celoten nadzorni svet.

Južna vodi družbi Vizija holding in Vizija holding ena, ki sta predlagali razširitev dnevnega reda današnje skupščine Petrola s predstavitvijo ukrepov za povrnitev nastale škode zaradi reguliranih cen energentov v lanskem letu, oceno poslovanja Petrola v letošnjem letu ter predstavitvijo ukrepov morebitnega poslovnega prestrukturiranja. Na njuno pobudo so se delničarji seznanili tudi s poslovanjem Geoplina.

Ta se je v letu 2022 soočal z nedobavami zemeljskega plina ruskega Gazproma, Nada Drobne Popović je škodo ocenila na 140,3 milijona evrov. Povedala je, da so delno uspeli negativni vpliv nadoknaditi s pobotom, čista izguba poslovnega leta 2022 pa da je ocenjena na 27,9 milijona evrov, medtem ko so načrtovali 15 milijonov evrov čistega dobička.

Letos spet pričakujejo pozitivno poslovanje Geoplina, saj je z Gazpromom prekinil poslovanje, zakupil zadostne količine plina pri evropskih partnerjih, novembra lani pa podpisal tudi pogodbo o dobavi zemeljskega plina z alžirsko družbo Sonatrach. Prihodke od prodaje v letu 2023 je ocenila na 1,1 milijarde evrov, čisti dobiček pa na 14,9 milijona evrov. "Geoplin je kapitalsko ustrezen, potrebe po dodatnem kapitalu s strani Petrola torej ne bo," je zagotovila.

Z vplivom regulacije cen energentov na poslovanje skupine Petrol so se delničarji seznanili že na prejšnji skupščini konec decembra, ko so izvedeli, da se uprava pripravlja na vložitev odškodninskih tožb zaradi regulacije cen naftnih derivatov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Najprej bodo poskusili do odškodnine priti s predlogom za mirno rešitev spora. Tega je Petrol pred državnim odvetništvom v Sloveniji vložil 6. januarja, na Hrvaškem pa 19. januarja – prvi je določen v višini 106,9 milijona evrov, drugi pa v višini 55,9 milijona evrov. Državno odvetništvo ima zdaj 90 dni časa za odgovor, je po skupščini povedala predsednica uprave in dodala, da bo od priznanja škode odvisno, ali bo Petrol letos lahko delil dividende. Spomnila je, da prve ocene, objavljene prejšnji teden, kažejo na 12,1 milijona evrov izgube v letu 2022.

Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem so pristojni ministrstvi tudi pozvali k prenehanju regulacije cen naftnih derivatov. Študija, ki so jo opravili na ljubljanski Ekonomski fakulteti, namreč kaže, da regulacija ni smiselna, kajti trg je konkurenčen, regulacija pa ne prinaša družbenih koristi in tudi ni ustrezen inštrument za zamejitev inflacije, je povedala.

Če se bo regulacija nadaljevala, bi lahko skupina Petrol v letu 2023 utrpela od 82,4 milijona evrov do 241,1 milijona evrov škode. Vpliv zvišanja minimalne plače in inflacije ob tem še ni upoštevan, je povedala in dodala, da so bili že lani prisiljeni izvajati le najbolj nujne investicije. Predvsem pa je opozorila, da so marže pri dizlu in bencinu v Sloveniji med najnižjimi v EU. Če z njimi ne bodo uspeli ustrezno pokrivati stroškov, bodo dolžni sprejeti določene ukrepe v smeri omejitve poslovanja.