Hodijo od Poncija do Pilata. Tako eden od naših virov opisuje dogajanje na Petrolu v minulih dneh in tednih. Govora je o možnih imenih, ki naj bi bila v igri za vrh Petrola. Se nam torej dobra tri leta in pol, preden se zdajšnji predsednici uprave Nadi Drobne Popovič izteče petletni mandat, obeta menjava na vrhu Petrola? Omenja se naslednja imena: Boštjan Napast, nekdanji predsednik uprave slovenskega Geoplina, podjetja v večinski lasti Petrola; pa Blaž Košorok, nekdanji direktor Holdinga Slovenskih elektrarn in zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo; omenja pa se tudi Marjana Hribarja, zdajšnjega direktorja protokolarnega zavoda Brdo.
Vsem tem smo poslali novinarska vprašanja, ali držijo informacije, ki smo jih prejeli – da si želijo sesti v upravo Petrola. Boštjan Napast odgovarja, da je za imenovanje uprave pristojen nadzorni svet in da: "do prejema vaših vprašanj me k prevzemu funkcije člana uprave Petrola ni povabil nobeden od članov NS Petrola. Trenutno se ukvarjam z novimi izzivi na tujih trgih v popolnoma drugi industrijski panogi in o vrnitvi v energetiko še nisem razmišljal." Blaž Košorok, ki je od marca lani državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, odgovoren prav za področje energetike, trajnostne mobilnosti ter prometne politike, odgovarja: "kje vse in v katerih kombinacijah se moje ime pojavlja, ne spremljam." Marjan Hribar pa na vprašanja ni odgovoril. Po naših poizvedovanjih sicer nihče od omenjenih za naskok v upravo ta hip nima dovolj podpore znotraj nadzornega sveta Petrola.
Vse skupaj naj bi se sicer začelo s sporazumnim odhodom Boštjana Napasta iz slovenskega Geoplina. Tega z dobrimi 74 odstotki popolnoma obvladuje Petrol, prva med nadzorniki pa je prav Nada Drobne Popovič. Napast je konec avgusta vodstvo uprave zapustil na lastno željo, saj se ni strinjal z novim sistemom vodenja družbe. Zdaj Napast po naših informacijah čaka na konec leta, ko se mu, kar so nam potrdili tudi v Petrolu, izteče konkurenčna klavzula. O tem, koliko mu za to izplačujejo, v Petrolu ne razkrivajo, zapišejo le, "več o tem ne moremo komentirati, saj gre za varovanje osebnih podatkov." Ali bo na svoj račun še prihodnje tri mesece res prejel kar tretjino direktorske plače, ki jo je imel v Geoplinu, ni želel potrditi ali zanikati niti Napast. "/…/ Višina tega nadomestila je poslovna skrivnost," pravi.
Njegov plan B bi, po nekaterih informacijah, sicer lahko bila tudi hrvaška družba PPD (Prvo plinsko društvo), ki jo lasti in vodi hrvaški plinski kralj Pavao Vujnovac. A so tam informacije, da se dogovarjajo za zaposlitev Napasta, zanikali: "informacije o zaposlovanju gospoda Napasta niso točne," so zapisali. Kakorkoli, da ima Napast dobre povezave z Vujnovacem, postane jasno po tem, ko je v zgolj nekaj minutah obveščen o naših vprašanjih, ki smo jih naslovili na PPD.
Bi lahko največji zasebni lastniki Petrola postali Hrvati?
Preverjali smo tudi, koliko možnosti je, da bi največja posamična lastnica Petrola, to je Clearstream banking SA s sedežem v Luksemburgu, ki ima v lasti skoraj 14-odstotni delež Petrola, za fiduciarnim računom pa stoji češko-slovaška skupina J&T, odprodala svoj delež. Po nekaterih informacijah naj bi namreč obstajal načrt, da si do deleža J&T želijo Hrvati oziroma družba PPD. Če bi jim to uspelo, bi skupaj z različnimi hrvaškimi skladi, ki so sedaj v Petrolu prisotni z okoli 11-odstotnim deležem, hrvaško obvladovanje Petrola "poskočilo" na 25 odstotkov, kar pomeni, da bi tamkajšnje družbe in posamezniki v celoti obvladovali največjo slovensko naftno družbo.
V J&T so nam potrdili, da financirajo lastništvo v Petrolu, da pa ne morejo vedeti, kakšne korake bodo naredili dejanski lastniki, torej Clearstream banking SA s sedežem v Luksemburgu. "Ta hip o tem poslu nimamo informacij, kar pa ne pomeni, da ti na koncu ne bodo prodali," so nam povedali v telefonskem pogovoru. Tudi Mario Selecky, menedžer skupine J&T, je maja letos v intervjuju za Dnevnik na vprašanje, ali bodo še kupovali delnice Petrola, odgovoril: "ne bi bilo pametno, da bi razkrival, ali bomo kupovali ali prodajali, bi pa še enkrat ponovil – zanimajo nas priložnosti po dobri ceni. Če bo priložnost za nakup Petrolovih delnic, jo bomo izkoristili. Ali prodajali, če bo cena slaba. Za zdaj Petrolovih delnic ne prodajamo." Da delnic Petrola ne nameravajo kupiti, pa sporočajo iz Hrvaškega prvega plinskega društva, kjer so na naša vprašanja odgovorili: "V skupini ENNA nismo zainteresirani za nakup deleža Petrola. Niti nismo zainteresirani za nakup deleža slovaške družbe J&T."
In kaj na vse skupaj pravi največji domači zasebni lastnik Dari Južna?
Poklicali smo tudi Darija Južno, podjetnika, ki preko treh podjetij (Vizija holding, Vizija holding ena in Perspektiva FT) obvladuje več kot 8 odstotkov Petrola in je s tem največji zasebni lastnik. Južna je zelo neposreden – da tudi sam ves čas posluša različne špekulacije. Tudi takšne, da sam prodaja svoj delež v Petrolu. "Ne, ne prodajam ga," je jasen. Na vprašanje, ali vidi možnost, da bi kmalu Nado Drobne Popovič zamenjal Boštjan Napast, pa: "Če mene osebno vprašate, ali bi bil Boštjan Napast primeren za upravo Petrola … Meni se ne zdi dovolj sposoben niti dovolj primeren."
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.